Globalne borze so predpraznični teden sklenile večinoma optimistično. Ameriški delniški indeks je imel najboljši teden po septembru letos, a je po donosnosti vseeno zaostal za trgi v razvoju. Po napovedi trgovinskega dogovora konec prejšnjega tedna sta Donald Trump in Xi Jinping prešla od besed k dejanjem. ZDA so umaknile napovedano dodatno zvišanje carin na kitajsko blago in Kitajska je sporočila, da ne bo uvedla dodatnih povračilnih carin. Konec tedna je celo napovedala znižanje nekaterih carin po novem letu. Vse bolj kaže, da bi januarja lahko podpisali prvi del dogovora. Spodbudni so bili tudi gospodarski podatki, saj sta tako industrijska proizvodnja kot maloprodaja na Kitajskem presegli pričakovanja. Industrijska proizvodnja je novembra na letni ravni porasla za 6,2 odstotka, kar je najvišja rast po juniju 2019; pretežno je posledica hitrejše rasti proizvodnje, rudarstva in storitev.
Dobri podatki so prihajali tudi iz ZDA. Kazalec ameriške banke FED o pričakovanih gospodarskih razmerah v prihodnjih šestih mesecih je skočil na najvišjo vrednost v zadnjih petih mesecih. Industrijska proizvodnja je presegla pričakovanja, gradnja novih bivališč v ZDA pa je dosegla najvišjo vrednost v zadnjih dvanajstih mesecih. Dva predstavnika ameriške centralne banke sta izpostavila, da lahko ob nizki inflaciji pričakujemo, da se centralni banki kljub izboljšanju kazalnikov ne bo mudilo z dvigom obrestnih mer. Krivulja obrestnih mer v Ameriki, ki je ponovno postala bolj strma, nakazuje, da se je zaradi izboljšanja gospodarskih kazalcev zmanjšal strah pred recesijo.
Boris Johnson je pretekli teden predstavil nov načrt trgovinskega dogovora z Evropsko unijo in ponovno vzbudil strah pred trdim brexitom. Kljub nadaljevanju sage o brexitu so vlagatelji, predvsem zaradi boljših gospodarskih objav, ostali optimistični. V evrskem območju je zasebni sektor decembra dosegel zmerno rast proizvodnje. Kompozitni indeks proizvodnje je decembra znašal 50,6 točke in nakazuje na gospodarsko okrevanje. Tudi razmere v nemškem gospodarstvu se izboljšujejo, saj se je razpoloženje nemških podjetnikov, ki ga meri inštitut za ekonomske raziskave IFO iz Münchna, izboljšalo že tretji mesec zapored. V evrskem območju se je inflacija novembra 2019 okrepila na en odstotek, a ostaja krepko pod ciljno inflacijo Evropske centralne banke. Ob dobrih makroekonomskih podatkih so se prvi opogumili švedski centralni bankirji in dvignili obrestno mero z –0,25 odstotka na 0 odstotkov ter tako končali obdobje negativnih obrestnih mer na Švedskem.
V Aziji so vlagatelji pozdravili odločitev indijske centralne banke, da bo kupila za 1,3 milijarde evrov dolgoročnih državnih obveznic in prodala kratkoročne obveznice v enaki vrednosti. Pričakovani rezultat ukrepa po vzoru ameriške centralne banke FED iz leta 2011 je povečanje kreditne aktivnosti bank in znižanje dolgoročnih stroškov financiranja za podjetja. Japonska je bila črni raček tega tedna po sprejemu rekordnega proračuna v višini 850 milijard evrov. Izdatki za socialno varstvo bodo namreč zaradi staranja prebivalstva vodili v finančni primanjkljaj v višini 2,9 odstotka in še povečali javni dolg najbolj zadolžene države na svetu.
