1. Zakaj je bil povezovalni kanal C0 kljub slabim zgodovinskim izkušnjam leta 2007 ponovno umeščen v zasnovo komunalnega urejanja kompleksnih posegov v prostor na območju MOL?
Projekt povezave odpadnih voda Medvod z ljubljansko centralno čistilno napravo (CČN) ni nov. S povezavo naj bi bila rešena tudi ekološka problematika Tovarne celuloze in papirja Medvode. V 1991. letu je bil povezovalni kanal zgrajen in 9. 12. 1991 je tovarna priključila odpadne vode na kanalizacijsko omrežje. Približno po 10 dneh pa je iz kanalizacijskega omrežja v Šiški in drugod začelo neznosno smrdeti po gnilih jajcih.
V kanalizacijskem sistemu so se v mešanici odpadnih voda celuloze z drugimi odpadnimi vodami začeli nepričakovano odvijati anaerobni mikrobiološki procesi in kot posledica le-teh razvoj žveplovega sulfida, smrad in korozija kanalskega sistema. Žveplov sulfid (H2S) je strupen, zdravju škodljiv in eksploziven. VO-KA je 17. 2. 1992 prepovedal Tovarni celuloze in papirja Goričane odvajanje odpadne vode v kanalski sistem. Posledično je morala tovarna celulozni obrat zapreti, 300 ljudi je ostalo brez dela.
Iz navedenega lahko zaključimo, da projekt povezovalnega kanala res ni nov in sega v prejšnje stoletje, da načeloma s kanalizacijskimi cevmi ni nič narobe, pokazalo pa se je zgrešeno umeščanja povezovalnega kanala v prostor, odsotnost predhodnih poskusov čiščenja pričakovanih odpadnih voda in zgrešen koncept čiščenja nedefiniranih mešanicah industrijskih, fekalnih, kmetijskih in meteornih odpadnih voda.
2. Zakaj se je vlagatelj odločil za odvajanje odpadnih voda Medvod in Vodic na CČN Ljubljana in ukinitvijo VČN Brod?
Iz strokovnih dejstev o velikem kohezijskem projektu izvemo, da povečanje čistilne naprave Brod zaradi bližine vodovarstvenega območja VVO II A ni primerno in da je Jaspers (strokovni svetovalec pri projektih, podprtih z evropskimi sredstvi) mnenja, da majhne VČN ne dosegajo standardov EU, zlasti glede fosfatov in nitratov. Velja omeniti, da ima Slovenija veliko majhnih VČN, ki jih EU sofinancira.
V zagovor lokalnega čiščenja odpadnih voda sprašujem: ali je smiselno voditi odpadne vode iz Vodic in Medvod čez dolge kanalizacijske poti do Zaloga, in to čez vodonosnik? Ali vemo, kaj se bo zgodilo z odpadno vodo Vodic in Medvod po 10-urnem potovanju v kanalizacijskem sistemu? Ne smemo pozabiti, da se odpadna voda v kanalizacijskih sistemih nenadzorovano razgrajuje. Ali ne bo ob povezanosti kanalizacijskega sistema nepričakovano začelo smrdeti v Šiški? Ali bo ob majhnih pretokih v velikih ceveh v sušnem obdobju odpadna voda zastajala in gnila, ob nalivih pa pristala čez razbremenilne kanale v Savi? (Franc Maleiner, Dnevnik, 15. 1. 2019).
Vodice imajo svojo VČN, v Medvodah ima Tovarna papirja Goričane svojo VČN. Ali ne bi bilo enostavneje in ceneje vodo očistiti z ustrezno nadgradnjo obstoječih možnosti, meteorne vode pa vsaj s streh speljati v ponikalnice? Zakaj je VČN Brod preobremenjena? Ali se ne stekajo odpadne vode vasi Goričan na VČN Brod? Ali bi lahko VČN Tovarne papirja Goričane sprejela in očistila odpadne vode iz bližnjih naselij?
Glede na navedeno menim, da je potrebna drugačna strategija odvajanja in čiščenja odpadnih voda Vodic, Medvod in Ljubljane. Z drugačno strategijo bi se izognili kanalu C0.
3. Kakšna bo cena m
Vlagatelj navaja, da bo z nadgradnjo CČN Ljubljana čistejša voda odtekala nazaj v naravo, ne pove pa, kakšna bo cena čiščenja na m
Menim, da je glede na zgodovino povezovalnega kanala Medvode–VČN Brod in z vidika varstva pitne vode veliki kohezijski projekt Čisto – zate pomanjkljiv in zastarel, koncept čiščenja odpadne vode v raznih nedefiniranih mešanicah komunalnih, industrijskih, kmetijskih in meteornih voda pa strokovno zgrešen.
Ljudmila Suša, dipl. inž., vodja nekdanjega laboratorija za celulozo in vode Tovarne celuloze in papirja Goričane, Ljubljana