Danes bi na ljubljanskem sodišču morali nadaljevati sojenje Janu Korošcu, obtoženemu zaradi hude prometne nesreče, ki jo je marca povzročil na Dunajski cesti v Ljubljani. V njej sta umrla dva pešca. Sojenje je tik pred koncem: danes naj bi zaslišali še zadnjo pričo, nato bi sledile končne besede. Pa iz tega ni bilo nič – Korošca niso pripeljali iz pripora. Sodnica Špela Koleta je pojasnila, da so jo že v petek popoldne iz ljubljanske Povšetove obvestili, da ga zaradi kadrovskih težav ne bodo mogli privesti na sodišče. Torej ji ni preostalo drugega, kot da je sojenje preložila. Nov datum: 6. januar.

Naj spomnimo, da je Korošec 8. marca približno 20 minut pred eno zjutraj na Dunajski v Ljubljani z VW passatom trčil v Milana Đukića in Mića Jožića, ki sta pri križišču z Vilharjevo po prehodu za pešce pri zeleni na semaforju prečkala cesto. Vanju je trčil (na cesti z omejitvijo 60 kilometrov na uro in pri rdeči na semaforju) z 89 kilometri na uro. V krvi je imel 2,1 promila alkohola. Vse priče so že zaslišali, razen obtoženčevega nekdanjega dekleta. Na vabila se je nekaj časa odzivala z zdravniškimi opravičili, a je po nadaljnjem preverjanju zavod za zdravstveno zavarovanje ocenil, da lahko pride na sodišče. In je danes tudi prišla. Pa dokaznega postopka zaradi odsotnosti obtoženega vseeno niso mogli zaključiti.

Tudi na Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij so nam potrdili, da pripornika niso mogli privesti zaradi kadrovskega pomanjkanja. Kot so sporočili, so bili letos iz istega vzroka prisiljeni odpovedati 685 spremstev, lani 562. Torej se stanje iz leta v leto slabša. Z največjo kadrovsko podhranjenostjo se ubadajo v zaporih na Dobu, v Ljubljani in Kopru.

Rešitev: zaslišanja po videokonferenci

Iz lanskega letnega poročila uprave za izvrševanje kazenskih sankcij je razvidno, da pripornike oziroma zapornike največkrat spremljajo v zdravstvene ustanove in na sodišča. Lani so sicer pazniki samo na sodišča pospremili 4877 zaprtih oseb. Nekaj več pa v zdravstvene ustanove. Prednost imajo nujna spremstva v zdravstvene zavode in varovanje v bolnišnicah, sledijo spremstva na glavne obravnave in potem še vsa ostala. Lani je bilo, kot rečeno, odpovedanih 562 spremstev, predlani 271. Bi jih bilo pa še precej več, če v spremstva ne bi vključevali tudi vseh vodstvenih delavcev pravosodne varnostne policije.

Leta 2018 so na podlagi dogovora s sodiščem v Trebnjem opravili 39 zaslišanj kar v samem zaporu na Dobu, kar je zelo razbremenilo pravosodne policiste in organizacijo spremstev. »Po našem mnenju bi lahko več sodnih obravnav opravili po videokonferenci, a se je na Dobu ta možnost uporabila le desetkrat. Vendar je tudi to napredek v primerjavi z letom 2017, ko so videokonferenco izpeljali dvakrat,« piše v lanskem letnem poročilu.

Število spremstev se zelo poviša pred sodnimi počitnicami v juliju in v začetku septembra. Zaradi pomanjkanja pravosodnih policistov težave blažijo tako, da spremstva opravljajo tudi pravosodni policisti, ki bi sicer morali opravljati varovanje v zaporu, kar gre seveda na račun manjše varnosti v zaporu. Za najbolj varnostno zahtevna spremstva sicer to ne velja. Ta zahtevajo posebno organizacijo in večje število paznikov, zato jih je v manjših zaporih oziroma oddelkih težje izpeljati. V takih primerih priskočijo na pomoč pazniki iz drugih zaporov. Pri spremljanju varnostno zelo zahtevnih oseb včasih sodelujejo tudi policija in varnostne službe sodišč.