Oljna slika pod naslovom Zamorka iz leta 1889 slovenskega slikarja Antona Ažbeta, ki jo hrani Narodna galerija, je bila tista, ki je med drugim navdahnila vizualnega umetnika Saša Vrabiča, da je januarja letos ustvaril sliko Zamorka pred izhodom. Pred tremi meseci jo je pod imenom A Girl at the Exit poslal na mednarodni natečaj Rembrandt Art Experience nizozemskega podjetja za izdelavo slikarskih barv Royal Talens, med 600 prispelimi prijavami pa so zdaj izbrali sedem zmagovalcev – in med njimi je tudi Vrabič. Povabili so ga tudi v Amsterdam, kjer bodo 25. aprila v Rijksmuseumu odprli razstavo z nagrajenimi slikami. Ugledni muzej se sicer ponaša z obsežno zbirko Rembrandtovih del, hranijo pa tudi umetnine drugih nizozemskih oziroma flamskih slikarjev.
Ključne so bile oljne barve
Čeprav je Sašo Vrabič večmedijski umetnik, je slika Zamorka pred izhodom naslikana precej klasično. »Veliko mojih slik je portretnih, figuralnih, tako da mi klasičen pristop do portreta ni tuj. Zgodba iz ozadja pa je ta, da sem sliko prvotno naslikal za natečaj National Portrait Gallery v Londonu, a ni bila sprejeta. Slučajno sem nato v trgovini Art videl plakat, ki je vabil k sodelovanju na ta mednarodni natečaj. Eden od pogojev natečaja je bil uporaba Talensovih oljnih barv, s katerimi dejansko delam, in sem se prijavil.«
Ozadje nagrajene slike je nastalo že pred petimi leti, ko je zagledal dekle na vhodu v eno od londonskih galerij. »Vprašal sem jo, ali jo lahko fotografiram. Tega običajno ne počnem, po navadi delam portrete po že prej nastalih fotografijah, ki niso nujno moje. A takrat se mi je zdela svetloba tam odlična in vse se je lepo sestavilo. Sliko sem prevedel v A Girl at the Exit, kar pa so Angleži verjetno preveč razumeli v kontekstu problematike brexita.«
Svetlobni kontrasti
Vrabičeva slika je tudi v duhu siceršnje njegove motivike – raba novih tehnologij in kako človek raste z njimi – saj ima dekle pri sebi tudi voki-toki in okoli vratu obešeno magnetno kartico. »Če sem pred 20 leti risal prizore, ki sem jih fotografiral iz televizijskega ekrana, lahko danes motive iščem kar na ulici, ker tehnologijo redno uporabljamo in nas na različne načine zaznamuje,« pravi slikar.
O tem, kaj na sliki je bilo takšnega, da jih je prepričalo na Nizozemskem, pa Vrabič meni: »Hoteli so navezavo na Rembrandta, ki je znan po tem, da je uporabljal temne in svetle kontraste, recimo, da je figure v temnem prostoru narisal svetle. Tudi sam v svojem slikarstvu ves čas iščem svetlobe in močne kontraste in pri tem motivu dekleta je bil kontrast ravno obraten – temnopolta v svetlem interieru. Očitno sem se na tej točki približal ideji Rembrandta.«
Slika ima očitno v sebi določeno magijo, saj je slikar že pred nagrado prodal kar nekaj slikarskih študij te slike, zlahka pa bi tudi original, a ga je potem, ko je oktobra izvedel, da je med desetimi nominiranci, moral poslati na nizozemski natečaj.
