Za slovensko blagovno znamko Jagababa smo verjetno že vsi slišali ali pa so se nas kakor koli dotaknili njihovi izdelki. Bombažne kuhinjske krpe, serviete, košare in vrečke za kruh, predpasniki za otroke in odrasle, namizni tekači, posteljnina, nakupovalne torbe, ležalniki – vse to je primerno za vsakdanjo rabo v sodobnem življenju in okolju.
Jagababa – v slovanskem ljudskem izročilu ženski podobno pravljično bitje s čarobnimi močmi – je družinsko podjetje iz okolice Ljubljane. Saša Drobnič Škrjanec in Mitja Škrjanec sta blagovno znamko ustanovila leta 2003 in od takrat vedno znova navdušujeta z novimi kolekcijami. Ne le da razvijata obseg izdelkov in ponujata prepoznavne in vedno navdihujoče nove motive – njuno vodilo je predvsem izhodiščna ideja o uporabi naravnih materialov (bombažni in laneni tekstil), slovenski izdelavi in lastni avtorski kreativnosti. Tandem Jagababa skrbi, da je vsak kos oblikovan, izrezan, sešit, zložen in postavljen na polico s prefinjenim občutkom do detajlov ter podpisan z unikatno prepoznavnostjo. Zavedata se, da kupcem vedno več pomenijo poreklo in kakovost materialov ter oblikovanje, ki ga razumemo kot slovensko. Sodobno in obenem nostalgično, slovensko in obenem globalno. Predmeti, ki nosijo znak Jagababa, so urbani izdelki s slovenskim poreklom.
Navdih črpata iz tradicije
Pomemben in razpoznaven znak so motivi, skrbno premišljena in vrhunsko izvedena grafika, ki nagovarja svetovno publiko s tradicionalnimi zgodbami. Kot pravi Saša Drobnič Škrjanec: »Lokalno lahko postane globalno in tradicionalno trendovsko. Izvor motivov, ki bogatijo naš hišni tekstil, je vedno lokalen – vse tisto, kar nam v vsakdanjem bivanju razburka domišljijo. Spomin na kmečko dvorišče s kokošmi, ali pa babičina pikčasta ruta, ribniki in potoki, polni rib, zgodbe o čudežni praproti.« Grafično dodelani motivi potem pristanejo na situ za sitotisk. Kako preprosto! Seveda se za nekaj besedami skriva dolgotrajen proces razvoja in izdelave, od ideje, motiva, risbe preko izvedbe prototipov, testiranj do končnih izdelkov, embalaže in promocije.
Mitja Škrjanec je po izobrazbi krajinski arhitekt, ki uspešno vodi svoj biro, ob tem pa ustvarja grafike in oblikuje skrbno premišljene vzorce, da so na koncu grafično dovolj izčiščeni in ustrezno pripravljeni za sitotisk. Za posamezne ilustracije k sodelovanju povabita tudi druge ilustratorje. Saša Drobnič Škrjanec se ukvarja z izbiro tekstila, ki mora biti kakovosten, uporabi primeren in evropskega porekla, ter skrbi za celoten proizvodni proces. Ta obsega delo v studiu, kjer se ročno tiska s sitom, meša barve, šiva, zlaga in pakira.
Na rodovitni domači grudi
Pomembno je, da avtorja živita in delata na Dolenjskem, med mehkimi griči, na nekdanji družinski domačiji Drobnič-Škrjančeve. Kajti prav mikro okolje s svojimi zgodbami, ljudmi in tradicijo jima ponuja globok ocean navdihov. Negujeta zgodbe s poreklom in jih z brezčasno elegantno grafiko globalizirata. Izdelki lahko najdejo svoje mesto v sodobno ali pa rustikalno opremljenem domu.
Letos so nas pred decembrskimi prazniki spet nagovorili z novo kolekcijo, ki nadaljuje motive rib, kokoši, pik in rož – tokrat nam ponuja žita oziroma kruh – črni, beli, rženi, ovseni, polnozrnati, ajdov, pirin, ječmenov, prosen, koruzni, soržični… Novi motivi nas spet in še vedno spominjajo na domače okolje, zato jih imamo ljudje radi. Kruh naš – praznični ali vsakdanji. Jagababa: »Kruh, hlebec, štruca, pogača, presnec, vrtanj, tičica, perec, poprtnik, župnek, mižik, vahtič, pletenica. Pa pisani, mlečni, krompirjev, fižolov in tak z ocvirki, orehi, suhim sadjem, bučnicami.«
Hišni tekstil krušnih zakladov naše dežele je primerna in prijetna dopolnitev za konec leta, ko več časa preživimo znotraj kot zunaj, se več družimo, smo bolj praznični kot vsakdanji in si vzamemo več časa zase in za okrašen dom. Avtorja pravita, da krušnih mojstrovin praznične peke ne bi bilo brez rodovitne domače grude in brez zdravih žitnih semen in delovnih rok: »Vzorec klasja pšenice, pire, rži, ječmena, ovsa in cvetov ajde, maka ter plavice je poklon našim njivam, mejicam in kolovozom. Tako kot v valovanju žitnega polja skrivaje pedpedikajo prepelice in se na prazničnem dolenjskem poprtniku bohotijo umetelne testene golobičke, se med našim klasjem skrivajo prave lectove ptičke. Za vse ptičje svatbe in praznične mize od božiča do božiča.«
