Iz nemške prestolnice je v noči na petek za Evropsko unijo prišla dobra novica. Čeprav je EU od zadnje plinske krize pred desetimi leti diverzificirala svoje dobavne vire zemeljskega plina in izboljšala plinovodsko povezanost med državami članicami, je načelni dogovor o nadaljevanju tranzita ruskega plina čez ukrajinsko ozemlje vseeno zelo dobrodošla vest. Po ves dan trajajočih pogajanjih ruskih in ukrajinskih predstavnikov je podpredsednik komisije Maroš Šefčovič, ki je od lanskega julija posredoval v zapletenem energetsko-geopolitičnem sporu med Moskvo in Kijevom, vendarle oznanil preboj v pogovorih.
Prvi večji dogovor po petih letih
Dogovor med Ukrajino in Rusijo ima močno politično simboliko. Gre za prvi pravi dogovor med državama po začetku ruske razgradnje ozemeljske celovitosti Ukrajine v začetku leta 2014 in ukrajinski revoluciji, ki je s predsedniškega položaja spodnesla ruskega zaveznika Viktorja Janukoviča. Tako Ukrajina kot Rusija sta si nov dogovor želeli, saj sta hoteli pokazati, da sta zanesljiva tranzitna oziroma dobavna država za zemeljski plin.
Delno je k sklenitvi gospodarskega dogovora prispevala drugačna politična klima na Zahodu in v Ukrajini, kjer novi predsednik Volodimir Zelenski kaže večjo pripravljenost na pogovore in dogovore z Rusijo. Ruski predsednik Vladimir Putin pa še vedno velja za zagovornika Donalda Trumpa – in to kljub nedavnim ameriškim sankcijam proti podjetjem, ki gradijo drugo cev plinovoda Severni tok. Francoski predsednik Emmanuel Macron je začel razmišljati o nujnosti zbližanja Evropske unije z Rusijo. Moskvi se je dodatno prikupil z ugotovitvijo, da je zaradi pomanjkanja strateškega načrtovanja zveza Nato »možgansko mrtva«.
Macronu je skupaj z nemško kanclerko Angelo Merkel uspelo Putina in ukrajinskega predsednika Zelenskega posesti za skupno pogajalsko mizo v Parizu. Čeprav razlike glede končanja konflikta v Ukrajini med Kijevom in Moskvo tudi po tem pogovoru z začetka decembra ostajajo velike, pa sta politična vrha obeh držav vendarle želela vsaj energetski spor spraviti z mize.
Poravnava kot preboj v pogajanjih?
Na berlinskih pogajanjih se je tako pet minut pred dvanajsto oziroma 12 dni pred iztekom desetletnega dogovora o tranzitu ruskega plina čez ukrajinsko ozemlje zgodil preboj. Obe strani sta načeloma privolili v dogovor glede vseh odprtih vprašanj: letne količine tranzita plina, trajanja nove dobavne pogodbe in cene plina za ukrajinski odjem. Toda podrobnosti dogovora ne posrednik Šefčovič ne ruska ali ukrajinska stran sprva niso razkrili. Pogajanja o podrobnostih načelnega dogovora so se namreč nadaljevala še včeraj v beloruski prestolnici Minsk.
Preboj v Berlinu naj bi omogočila predvsem ruska pripravljenost za izplačilo treh milijard dolarjev poravnave Ukrajini za plinski spor izpred desetih let, ko je v nasprotju s tranzitno pogodbo Moskva Ukrajini ustavila dobavo plina, ker ta ni poravnala vseh svojih obveznosti.
V Gazpromu, Naftogazu ter tudi na energetskih ministrstvih Ukrajine in Rusije za zdaj ne pojasnjujejo podrobnosti dogovora. Zato ostaja nejasno, kje so se našli pogajalci glede dolžine nove pogodbe: bo ta enoletna, kot si je želela Rusija, bo desetletna, kot je to hotela Ukrajina, ali bo rešitev nekje vmes.
