Glede (ne)podelitve nagrade Handkeju obstaja tudi peticija, kjer so predvsem ozaveščeni podpisniki izrazili svoje mnenje glede »zaslug« oziroma aktivnega prispevka Petra Handkeja pri zadnji balkanski vojni ter aktivni podpori Slobodanu Miloševiću in drugim vojnim zločincem.

Vendar pustimo zgoraj navedeno, pa ne nepomembno zadevo. Na kar želim opozoriti v tem konkretnem primeru, je vloga obveščanja in informiranja nas običajno »nevednih« s strani Radia Slovenija. Kot je razvidno iz polemike na spletu, je ugledni novinar Matej Šurc v zvezi s podelitvijo nagrade pripravil komentar, ki pa ga odgovorni urednik 1. programa Danijel Poslek ni objavil. Ocene, zakaj se je to zgodilo, gredo v smer znanega dejstva, da je spoštovani in z izkušnjami z dogajanji na Balkanu preverjeni novinar to peticijo tudi podpisal. Tako je le potrdil svojo angažiranost, opredeljenost za pozitivno misel ter predvsem verodostojnost. Mateju Šurcu je Društvo novinarjev Slovenije v letu 2016 podelilo nagrado čuvaj za njegove novinarske dosežke, od preiskav preprodaje orožja do drugega. Tudi to je razlog, da plačevalci javnega radia dobimo odgovor, zakaj njegov komentar ni bil objavljen.

Tukaj res ne gre več za Handkeja in njegovo neumestno Nobelovo nagrado. Gre za odnos do resnice, za pravico biti informiran tudi s komentarji. Gre za odnos odgovornega urednika do poslušalcev, sredstev javnega obveščanja ter njegovega spoštovanja zakonodaje in strokovnih načel. Gre za angažiranost in pogum povedati dejstva, ki nas državljane zanimajo. Pa verjetno še za kaj, česar nisem navedel. Zanima me, kaj je razlog odgovornega urednika 1. programa Radia Slovenija Danijela Posleka, da ni objavil sestavka svojega sodelavca. Kaj je bilo morda nezakonito v pripravljenem komentarju, ki ga je naročil urednik? Ali je podpis peticije dovoljšen razlog, da podpisnik vsebin ne sme komentirati, kot ocenjuje tudi dr. Boris Vezjak? Ne želim špekulirati, vendar se postavljajo še druga vprašanja. Ali se boji kakšnega politika in ali komentar morda ne ustreza političnemu prepričanju kakšnega oblastnika? Morda pa celo osebnemu prepričanju in odnosu do uglednega novinarja? Skoraj si ne upam ugibati glede odgovorov, zato vljudno prosim naslovnika za pojasnilo. Seveda je celotna zgodba glede neobjave tudi »malo« podcenjevalna do nas poslušalcev, ki naj očitno ne bi bili sposobni presoditi vsebine komentarja.

Hkrati me tudi zanima, kakšno je stališče Društva novinarjev Slovenije v tem konkretnem primeru. Jim je vseeno? Za urednika bi še razumel, da ima morda določene pomisleke, za celotno novinarsko srenjo pa seveda ne.

Verjamem, da se bo ta nepotrebni konflikt rešil v okviru stroke ter seveda v okviru radijske hiše, kar bi imelo največjo težo. Seveda pa tudi vnaprej hvala za konkreten odgovor.

Miloš Šonc, Grosuplje