Smuški tečaji.
Jugosl. zimskosportski savez priredi v letošnji zimski sezoni v Bohinjski Bistrici dva redna smuška tečaja za novince, gospode in dame ter deco od 10. leta dalje. Prvi tečaj bo trajal od 30. t. m. do 6. januarja, drugi mu sledi od 6. – 14. januarja. Absolventi prvega tečaja se lahko izpopolnjujejo tudi v drugem tečaju. Tečaje (kombinirana alpinska norveška smuška tehnika) bo vodil g. Rudi Badjura. Pristopnina znaša 50 Din. JZSS si pridržuje pravico tečaje odpovedati, ako se ne bi priglasilo dovolj udeležencev, isto tako tudi tečaje prestaviti v drug kraj ali preložiti na drug termin, o čemer bi se interesente pravočasno obvestilo. Da se čimprej vse pripravi za udeležence, prosimo vse interesente, da se nemudoma prijavijo. (…)
Jutro, 23. decembra 1923
Poziv vsem sportnikom in turistom!
Zima je tu! Panoge sporta, ki se gojijo poleti pri nas, počivajo. Le tu pa tam se osmeli agilnejši športnik, da misli na svoje sportno delo tudi pozimi. Zimski trening je za kondicijo telesa in za trdno podlago poznejših uspehov neprecenljive vrednosti. Potrebi po gibanju, intenzivnem izpopolnjevanju telesnih sil, naj zadoste naši športniki in turisti z gojenjem zimskih sportov. (…)
Smuški šport je pri nas v zadnjih letih stalno napredoval, nad 4000 oseb goji smučanje, 26 klubov je do sedaj včlanjenih v Jugoslov. zimsko-sportni zvezi. Pri nas v Sloveniji pa je ta šport razširjen tudi med kmetskim prebivalstvom ter šolsko mladino. (…)
Slovenec, 23. decembra 1926
Žična železnica na Pokljuko
Bled, v decembru – Že nekaj let stopa žična železnica, ki bi vezala Bled s Pokljuko, v ospredje ter je predmet živahne debate lokalnih faktorjev na Bledu ter najmerodajnejših krogov v Ljubljani. Uvidevajoč nujnost tega važnega vprašanja, ki je hkratu vprašanje naše tujsko-prometne politike, je banska uprava v Ljubljani poklicala inozemskega strokovnjaka inž. Herrmanna, ki je gmotno podprl in zgradil vzpenjačo na Rax, da bi ugotovil možnosti graditve vzpenjače na Bledu.
Ker je vzpenjača eminentne važnosti za povzdigo tujskega prometa, bodisi poleti, še bolj pa pozimi, bi bilo umestno, da bi podprla država to gradbeno akcijo ali z brezobrestnim posojilom, subvencijo ali kako drugače. Ta velevažna naprava, za katero, kakor znano, zaenkrat ni še nobenega načrta ne proračuna, bi stala več milijonov dinarjev. (…)
Jutro, 23. decembra 1930
Smučarske novice iz Slovenske Sibirije
Po dveh žaltavih božičih se nam obeta letos zopet pravi božič po smučarski volji vsaj v Slovenski Sibiriji na Jezerskem in na Pohorju. Vse, ki smo bili v Kranjski gori in Planici, nas je »zlata nedelja« na moč zadovoljila, vse govori za to: letos bomo o božiču rajali na smučkah, pa naj v Beogradu in drugod še tako potvarjajo naša vremenska poročila, češ da »u Sloveniji snega nema« itd.… (…)
Torej snega na pretek, lep spoštljiv suh pršič, že seseden, da se ne udira v celem dosti čez gležnje, to je prva in dobra, pa istinita novica iz Slovenske Sibirije. (…)
Jutro, 21. decembra 1937
Smešno preuranjena smuška samozavest
Ljubljana, 22. decembra. »Vreme« prinaša dne 21. decembra članek sarajevskega dopisnika Walterja M. Čuka: »Na Jahorini je počela smučarska sezona«. Iz tega sestavka lahko razberemo, kako škodljiva utegne postati za ugled našega smučanja in za naš domači, slovenski zimski tujski promet svoječasna, na slepo pretirana in neosnovana izjava dr. Marušiča, predsednika Zimskošportne zveze (Slovenca!), da je »doslej bilo središče smučanja v Sloveniji, v bodoče pa se bo premaknilo v Bosno«, kjer da so pogoji za razvoj boljši. (…)
G. Banjanin odgovarja: »Prirodne lepote i budučnost smučarskog športa kod nas, bezuslovno pripadaju Jahorini. Slovenija se niukom slučaju ne može meriti sa bosanskim i srbijanskim planinama.« Ta je pa dobra: Svetovne smuške marke, kakor so Markus Maier in drugi elitni Avstrijci, nam z zavidanjem kar ne morejo prehvaliti naših terenov, neki g. Banjanin, ki slovenskih smuških terenov najbrž še videl ni – ali pa, če jih je, jih je skozi okna raznih nižinskih smuških domov, sicer ne bi govoril tako – pa trdi, da se Slovenija »niukom pogledu ne može meriti sa bosanskim in srbijanskim planinama«. Ta njegova izjava je v jedru generalni napad na zdravi človeški razum – ali pa hote zagnan kamen!
Slovenskim gostinskim podjetjem pa kljub temu – ob rastoči propagandi za bosanske smuške terene – priporočamo, naj že v tej sezoni znatno znižajo cene oskrbi, ki so ponekod res že previsoke!!! Slovencem pa, ki dajejo izjave, priporočamo, naj se v bodoče ne izražajo nepremišljeno, ker nam prenagljene izjave utegnejo škodovati, tako kot nam utegne ona dr. Marušičeva.
Slovenski dom, 22. decembra 1937
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib
