Preden povsem izgubi vid, se je nameraval naučiti rolkanja. Rečeno, storjeno. Štiri leta pozneje je Ryusei slep, a hkrati odličen rolkar. Ovire, ki jih v rolkarskih parkourjih premagujejo njegovi vrstniki, tudi zanj niso nikakršna težava. Spušča se čez stopnišča, vijuga na betonskih hribčkih in polzi po železnih drogih. Vse to počne s pomočjo bele palice za slepe, s katero med vožnjo po rolkarskem terenu tipa, kje pred njim so ovire. Začetki so bili seveda težki. A začel je trenirati večkrat na teden, tako da zdaj svojo progo v Tokorazawi pozna že do obisti in na njej izvaja tudi vse več akrobatskih trikov. Dobro se zaveda nevarnosti med vožnjo, a so te zanj drugotnega pomena. »Če rolkam, seveda ne morem vedeti, kako varen sem lahko. To je pač življenje,« je za tiskovno agencijo Reuters dejal Ouchi. Naslednje leto bo na tokijskih olimpijskih igrah prvič kot nova panoga tudi deskanje. Mednarodni olimpijski komite se še ni odločil, da bi to disciplino uvedel tudi na paraolimpijskih igrah. Če jo bo, bi se Ouchi želel pomeriti z drugimi tekmovalci. Do takrat pa bo z rolko še naprej premagoval ovire v športni dvorani, pa tudi drugod po mestu. S svojim zgledom želi spodbuditi druge, naj ne vržejo puške v koruzo, hkrati pa želi družbo opozarjati, naj bo do slepih precej bolj razumevajoča, saj so v resničnem življenju soočeni z veliko več ovirami kot na progi za rolkanje.

Ljudje v objektivu Ryusei Ouchi Japonska rolkanje slepota