Predstavnica zakonodajno-pravne službe Katja Triller Vrtovec je na današnji nujni seji odbora dejala, da so bili v zakonodajnem postopku izraženi nekateri podobni pomisleki glede rešitev novele zakona o zdravstveni dejavnosti, kot jih izpostavlja ustavna zahteva, a jih je ministrstvo v nadaljevanju postopka bodisi spremenil oz. dopolnil ali pa pojasnil razloge za takšne rešitve. Pri nekaterih rešitvah pa gre zgolj za vprašanje primernosti zakonske ureditve in ne posega v ustavno varovano jedro človekovih pravic, je dejala.

Vlagatelji ustavne pobude izpodbijajo člene zakona, ki se nanašajo na koncesije, opredelitev nosilca zdravstvene dejavnosti, definicijo javne zdravstvene službe kot negospodarske dejavnosti in člen, ki opredeljuje omejitve delovanja zdravstvenih delavcev pri drugih delodajalcih. Te rešitve v zakonu so bile sprejete v času ministrovanja Milojke Kolar Celarc.

Poslanka SDS Alenka Jeraj je junija letos pojasnila, da so se za to potezo odločili, ker zakon povsem zavira zasebno pobudo, je škodljiv in poslabšuje stanje v primarnem zdravstvu. Kot trdijo predlagatelji ustavne pobude, zakon omejuje mlade zdravnike specialiste, ki kljub pridobitvi zdravniške licence ne morejo odpreti zasebnih praks. Zakon je namreč določili, da morajo po zaključku specializacije imeti vsaj tri leta delovnih izkušenj na primarni ravni in pet let na sekundarni ali terciarni

Poleg tega se, kot je dodala, koncesije z omejevanjem na določeno dobo ukinjajo, novih koncesij se ne razpisuje več, čeprav bi tam, kjer ni dovolj zdravnikov - s čimer se sooča veliko zdravstvenih domov - koncesije morali razpisati, a jih ne, saj zdravstveni dom potrebuje soglasje občine in ministrstva za zdravje. Zakon po njenih besedah vsebuje tudi druge ustavnosporne omejitve izvajalcev zdravstvene dejavnosti. Ministrstvo si je z njim naložilo vrsto obveznosti, ki jih ni izpolnilo. Za mnoge predpise, ki bi morali biti sprejeti, pa sploh ni določeno, kdo jih bo pripravil in v kakšnem roku.