Demokratske debate imajo vedno znova manjšo gledanost, tokrat pa so morali kandidati tekmovati s prazniki in za demokrate težko pričakovano ustavno obtožbo Trumpa v predstavniškem domu. Slabo gledanost soočenja napoveduje tudi dejstvo, da Trump tokrat niti ni našel časa, da bi demokrate sproti zmerjal na Twitterju, ki ga je napolnil s pritožbami na račun ustavne obtožbe.

Kljub temu je bil Trump skozi soočenje glavna zvezda, čeprav v negativnem smislu. "Položaj predsednika ZDA je poneumil bolj, kot se mi je zdelo, da je sploh mogoče," je menil v anketah vodilni demokratski kandidat nekdanji podpredsednik ZDA Joseph Biden, ki si do konca soočenja ni privoščil večje napake in bo verjetno ostal v vodstvu. Vseh sedem kandidatov je brez izjeme podprlo ustavno obtožbo Trumpa.

Kot vedno je bil v ospredju dvoboj med tako imenovanimi "centristi" na eni in dvema levičarjema senatorjema Bernardom Sandersom in Elizabeth Warren na drugi strani okrog reforme zdravstva. Oba še vedno vztrajata pri javnem zdravstvu za vse Američane brez možnosti zasebnega in odbijata napade o tem, koliko bo to stalo vsakega Američana v obliki višjih davkov. Preostali kandidati so za neke vrste hibridno reformo s kombinacijo javnega in zasebnega zdravstva, vendar pa so vsi ta to, da bo zdravstvo cenejše in dostopno vsem.

Najbolj ognjevito sta se okrog tega spopadla Biden in Sanders. Biden je dejal, da je naravnost absurdno, da bo srednji razred lahko kaj prihranil s predlogom, ki bo stal 30.000 milijard dolarjev. 78-letnega Sandersa je to pogrelo in je vrnil z dejstvom, da so Američani na smrt utrujeni od izpolnjevanja obrazcev pri bizantinskem in zapletenem križarjenju med množico obstoječih zdravstvenih načrtov. Prepir je bil sproščen, saj je Biden brez pogleda proti senatorju zahteval, naj Sanders za trenutek spusti roko, Sanders pa mu je s smehom odgovoril, da mu le maha v pozdrav.

Večna debata o vplivu denarja v ameriški politiki

V ospredju pozornosti pa je bil že pred soočenjem župan iz Indiane Pete Buttigieg, ki se je začel vzpenjati v anketah in se je skoraj pridružil vodilni trojici Biden-Sanders-Warren. Buttigieg je imel pred kratkim v Kaliforniji prireditev za zbiranje denarja v vinski kleti, kjer so srkali draga vina pod več tisoč dolarjev dragimi lestenci in ostali kandidati so ga skozi soočenje redno zbadali o tej vinski kleti.

Šlo je za večno debato o vplivu denarja v ameriški politiki in začela je Warrenova z omembo steklenic vina za 900 dolarjev. Buttigieg ji je vrnil, da naj ne uvaja testa čistosti, ki ga sama ne more položiti, saj je menda 100-krat bogatejša od njega. Pred leti je namreč delala za banke na Wall Streetu, iz senatne kampanje pa je v predsedniško prenesla milijone dolarjev, zbranih od bogatih donatorjev. Buttigieg je zatrdil, da ni nič narobe s tem, če mu bogataši plačajo za kampanjo, in dodal, da bo z veseljem sprejel tudi donacijo od Warrenove.

V bran kolegici se je postavila senatorka slovenskega rodu iz Minnesote 59-letna Amy Klobuchar, ki je prav tako omenila vinsko klet, 37-letnega Buttigiega pa opomnila, da bi moral pokazati več spoštovanja do izkušenj kandidatov na odru.

Prav leta skrbijo demokrate pri Bidnu, ki ni hotel obljubiti, da bo na položaju le en mandat, čeprav bo po izteku prvega star 82 let. "Najprej moram biti predsednik. Počakajmo in bomo videli, kaj bo," je dejal 77-letni Biden. 70-leta Warrenova pa se je ob tem pošalila, da bo postala najmlajša predsednica v zgodovini ZDA, ki seveda doslej še niso imele predsednice.

Klobucharjeva je skozi soočenje poudarjala, da potrebujejo nekoga, ki bo premagal Trumpa s tem, da bo privabil tudi neodvisne in republikanske volivce, opozarjala je, da je treba potem graditi mostove, ter ponavljala, da je sama sposobna premagati Trumpa, kar je dokazala z velikimi zmagami v Minnesoti, kjer je demokratka Hillary Clinton leta 2016 komajda premagala Trumpa.

Voditelji soočenja so nekaj vprašanj uspeli nameniti tudi poslovnežu Andrewu Yangu in milijarderju ter okoljskem aktivistu 62-letnemu Tomu Steyerju. Ta je ostal zvest svoji temi in poudaril, da je edini, ki je dal problem podnebnih sprememb na sam vrh svoje platforme. Yang pa je vztrajal pri povsem novi politični paradigmi za ZDA s svojo idejo "dividende svobode".

To je, da bo pod njegovo vlado vsak Američan deležen na mesec tisoč dolarjev zajamčenega dohodka. Na ta način bodo med drugim zagotovili, da ne bo več edini predstavnik manjšin na televizijskem soočenju predsedniških kandidatov. Na tokratno soočenje se je glede na kriterije uspelo uvrstiti le belim kandidatom in kandidatkama razen seveda 44-letnega Yanga, ki je kitajskega porekla.