Za so glasovali poslanci koalicije z izjemo enega poslanca DeSUS, podprla sta jo tudi poslanca narodnosti, v SDS, Levici, NSi in dva poslanca SNS pa so glasovali proti.
Mlinarjeva je takoj po razglasitvi izredno tesnega rezultata glasovanja že prisegla pred DZ in poslance tudi na kratko nagovorila. Vsem, ki so jo podprli, se je zahvalila in dejala, da imenovanje za ministrico v slovenski vladi razume kot veliko čast. »Naredili ste izjemno evropsko in tudi človeško potezo, dokazali ste, da hočemo presegati in preseči meje,« je dejala ter obljubila, da se bo v novi vlogi predvsem potrudila, da bomo sredstva iz evropske kohezije znali počrpati in jih uporabili tako, da bo čim več koristi za vse državljane.
Šarec po imenovanju Mlinarjeve sporoča Bratuškovi: Svojo nalogo sem opravil
Premier Marjan Šarec je vesel imenovanja Mlinarjeve za kohezijsko ministrico. Glede na manjšinsko vlado je pričakoval tesen in morda tudi drugačen izid. Predsednici SAB Alenki Bratušek je po imenovanju ministrice v četrtek tik pred polnočjo sporočil, da je opravil svojo nalogo in naj bo drugič malo bolj potrpežljiva.
Šarec se je v izjavi po izvolitvi ministrice zahvalil vsem, ki so podprli ministrico, da bo lahko resor deloval naprej. Na vprašanje, kaj bo naslednja preizkušnja za manjšinsko vlado, je odgovoril, da so preizkušnje vsak dan. Partnerjem je svetoval malo več potrpežljivosti, malo manj skakanja za vsako stvar in zavedanja, da so partnerji in morajo delati skupaj. Predvsem pa jim sporoča, da na pritiske ne reagira, ali pa se odzove ravno nasprotno. Kot je dejal, se veseli nadaljnjega dela, a želi malo »manj majanja čolna« in malo več dela vsakega na svojem resorju, saj da bo bo na koncu le to štelo.
Včerajšnje parlamentarno dogajanje je spremljalo preštevanje, ali bo Angelika Mlinar dobila dovolj poslanskih glasov, da bo postala ministrica za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Glasove proti njej so namreč napovedale vse opozicijske poslanske skupine. Če bi bili pri glasovanju navzoči vsi poslanci opozicijskih SDS, NSi, Levice in SNS in bi vsi pritisnili tipko proti, bi to zneslo natanko polovico poslanskih glasov. Kar bi pomenilo, da Mlinarjeva ni izvoljena. Njena usoda je bila še dodatno negotova, ker je glas proti napovedal tudi en koalicijski poslanec – Robert Polnar iz DeSUS.
Jelinčiču pomembnejša hčerka
Pozno zvečer se je razprava o imenovanju Mlinarjeve šele začela. Možnosti, da bi postala del Šarčeve ministrske ekipe, so se nekoliko povečale, ker je bil poslanec SDS Andrej Šircelj v tujini in se glasovanja ni mogel udeležiti. Pa tudi zaradi odločitve prvaka SNS Zmaga Jelinčiča, da ga pri nočnem odločanju ne bo v parlamentu. Kot razlog za to nam je navedel, da ima pri sebi doma hčerko in da je to zanj mnogo pomembnejše kot pa odločanje o Mlinarjevi. V to, da bodo novo kohezijsko ministrico manjšinski koaliciji pomagali izvoliti poslanci SNS, so v vladnih strankah včeraj polagali največ upov. Osnova zanje je bila ocena, da bi nekateri poslanci SNS, če ne celo kar stranka kot celota, na predčasnih volitvah težko prišli v parlament in da si torej morebitnega padca vlade zagotovo ne želijo.
O odločanju o kandidaturi Mlinarjeve so spregovorili tudi na včerajšnjem koalicijskem sestanku pred sejo vlade. Končal se je po vsega petih minutah. Po naših informacijah je premier uvodoma izpostavil, da se nekateri v koaliciji »hecajo«. Njegova ocena je letela tako na razdeljenost DeSUS glede podpore kandidatki za kohezijsko ministrico, še bolj pa so ga vznemirili sredini komentarji Bratuškove. Ta je namreč poudarila, da bi moral potrebno podporo za izvolitev Mlinarjeve zagotoviti predsednik vlade. Dodala je še, da bi sama na Šarčevem mestu, če Mlinarjeva ne bo imenovana, odstopila. Kot pravijo naši viri, Šarec razmišlja drugače: Mlinarjevo je predlagala SAB, zato naj ji Bratuškova zagotovi potrebno podporo in odstopi, če kandidatka ne bo izvoljena. Ko je vodja poslanske skupine SAB Maša Kociper na včerajšnjem koalicijskem sestanku začela braniti stališča Bratuškove – te na sestanku ni bilo –, je premier zbranim dejal, da imajo do večera čas, da zagotovijo podporo kandidatki, in zapustil koalicijski sestanek.
Imajo v DeSUS štiri ali pet glasov?
Če je še v sredo kazalo, da bi lahko proti Mlinarjevi glasovalo celo več poslancev DeSUS, so se razen Roberta Polnarja drugi včeraj odločili, da bodo spoštovali koalicijsko pogodbo in kandidatko podprli. »Prepričan sem, da Avstrijka ne sodi v slovensko vlado,« pa je svoj glas proti Mlinarjevi utemeljil Polnar. Spomnimo, da je ta poslanec DeSUS pred mesecem dni glasoval tudi proti proračunskim dokumentom. Tedaj je med drugim dejal, da bi bil pripravljen sodelovati v kakšni drugi vladi, ki bi zmogla zagotoviti več poslanskih mandatov.
»Vsekakor je problem, da ena od koalicijskih strank že pri drugem pomembnem glasovanju ne prispeva vseh poslanskih glasov. V DeSUS se bodo morali pogovoriti, ali imajo pet glasov, ali samo štiri, ali morda še manj,« je dogajanje v stranki upokojencev ocenil vodja poslanske skupine LMŠ Brane Golubović. Včeraj popoldne je verjel, da bo Mlinarjevi vendarle uspelo dobiti potrebno podporo. Tudi če ne bi bila izvoljena, pa v LMŠ ne vidijo potrebe, da bi sedanja vlada razpadla. »Ne vidimo razloga, da bi prišlo do volitev, se jih pa ne bojimo,« je dejal Golubović. V enotnosti SDS, Levice, NSi in SNS proti Mlinarjevi je prepoznal »usklajeno akcijo rušenja vlade, kar je sicer legitimno dejanje opozicije«.
Vodja poslancev DeSUS Franc Jurša pa je včeraj izpostavil tri možne razplete, če Mlinarjeva ne bi bila izvoljena. Kot najverjetnejšega je ocenil, da bi Stranka Alenke Bratušek predlagala novega kandidata ali kandidatko za vodenje kohezijskega resorja. Zelo malo verjetno se mu zdi, da bi SAB zapustila koalicijo. Kot tretjo možnost pa je navedel razhod sedanje koalicije. Vendar pa verjame, da do tega ne bo prišlo.
