Kraljica Elizabeta II. se je tokrat na tako imenovano državno odprtje novega parlamenta pripeljala z avtom in ne s kočijo. Na glavi je imela klobuk, ne pa težke, z diamanti posute krone, ki pa ni bila daleč, saj so jo prinesli v lordsko zbornico parlamenta, kjer se po stoletja starem vedno enakem ritualu zberejo lordi in poslanci, da bi prisluhnili kraljičinemu govoru. Prebere ga sede na velikem zlatem prestolu, ki se ga še Donald Trump ne bi branil.
Kraljičin klobuk in kostim, ki ga je oblekla namesto običajnih težkih belo-zlatih kraljevskih oblačil, sta bila turkizne barve. Zakaj je to pomembno? Ker je to barva brexitske stranke evrofoba Nigela Faragea. Naključje? Ali pa je hotela monarhinja, ki se ne sme vtikati v politiko, nekaj povedati. Da je za brexit? Nikoli ne bo znano. Na dan zadnjih evropskih volitev maja je bila v kostimu zelo podobne, za spoznanje svetlejše turkizne barve in je požela precej kritik. Na evropskih volitvah je z veliko prednostjo zmagala »turkizna« brexitska stranka, na britanskih parlamentarnih volitvah, ki so bile prejšnji četrtek, pa »modra« konservativna stranka Borisa Johsnona s kar 80 poslanci večine. Ni presenetljivo, da je šlo samozadovoljnemu Johnsonu med kraljičinim govorom, ki ga je napisala njegova vlada, ves čas na smeh. Ob mrkem velikem poražencu volitev, vodji laburistične stranke Jeremyju Corbynu, ki je napovedal, da bo odstopil, ko bo stranka verjetno v začetku marca izvolila njegovega naslednika, bolj verjetno pa naslednico. Boj se je že začel, skupaj z obdukcijo hudega volilnega poraza, od katere je odvisna bodoča politično-ideološka usmeritev laburistov.
Na tone zakonskih predlogov
To je bila okleščena, a še vedno pompozna ceremonija, že drugo državno odprtje parlamenta v zadnjih treh mesecih in tretje v zadnjih dveh letih in pol. Triindevetdesetletne Elizabete II. že tretjič ni spremljal upokojeni 98-letni princ Filip, ampak sin in prestolonaslednik princ Charles. Kraljica je med svojo dolgo vladavino imela 65 teh govorov: samo dvakrat ga ni mogla imeti, ker je bila visoko noseča. V najnovejšem ji vlada v usta ni položila kaj zares novega ali nepričakovanega. Sedem zakonskih predlogov je povezanih z brexitom. Glavni je o odhodu iz EU, ki naj bi ga poslanci z veliko (Johnsonovo) večino sprejeli že danes. V njem je velika, a že oznanjena novost, ki vladi zakonsko prepoveduje podaljšanje prehodnega obdobja po 31. decembru 2020. To pomeni, da bi Britanija, če do takrat z EU ne bi sklenila sporazuma o trgovini in drugih zadevah, iz EU odšla nesporazumno. Je to dejanski Johnsonov cilj? Drugi z brexitom povezani zakonski predlogi so o novi kmetijski politiki, o novi trgovinski politiki, o novi priseljeniški politiki (podobni avstralskemu točkovalnemu sistemu) in tako naprej. Zaradi orjaške večine 80 poslancev pravi izziv za vlado ne bo sprejem teh zakonov v parlamentu, ampak njihovo uresničenje do konca prihodnjega leta, ko se izteče prehodno obdobje po papirnatem brexitu konec januarja 2020. Prioriteta vlade je odhod iz EU na ta datum. Kraljičin govor je vseboval tudi (novo) napoved razpustitve ministrstva za brexit (31. januarja 2020).
Posnemanje laburistov
Na drugo mesto je postavila državno zdravstvo. Dodaten denar zanj bo, kot je povedala kraljica, postal zakonska obveznost vlad. Predhodne konservativne vlade so v minulih devetih letih zaradi varčevalne politike sestradale državno zdravstvo in ga spravile v krizo. Johnson za zdaj samo popravlja napake konservativnih predhodnikov in pri zdravstvu posnema opozicijske laburiste, ki so mu v primeru zmage obljubljali več denarja, kot bi ga dobili od konservativcev. Jeremy Corbyn je ocenil, da mnoge obljube vlade posnemajo laburistično politiko po besedah, ne pa po vsebini. »Pravijo, da je posnemanje najbolj iskrena oblika laskanja, vendar se bojim, da bodo vsi, ki jih je premier prepričal z obljubami, bridko razočarani,« je dejal Corbyn. Johnson je po kraljičinem govoru poslancem dejal, da ima »orjaški občutek obveznosti do volilcev«, in optimistično ocenil, da je »novo zlato obdobje Združenega kraljestva na dosegu roke«. Vprašanje je, ali s Škotsko ali brez nje? Povsem jasno je, da glavna politična bitka prihodnje leto ne bo o brexitu, to je Johnson dobil, ampak med britansko in škotsko vlogo stranke SNP škotske premierke Nicole Sturgeon, ki je trdno odločena, da bo zaradi izgubljene bitke za ohranitev britanskega članstva prihodnje leto razpisala nov referendum o neodvisnosti.
