Potem ko je predsednik vlade Marjan Šarec konec avgusta ob obisku krške nuklearke jasno izrazil stališče, da Slovenija potrebuje drugi blok nuklearne elektrarne, če želi ostati samooskrbna z električno energijo, je sprožil nemalo kritik, zlasti iz okoljskih krogov. Toda kot je včeraj ponovno poudaril predsednik uprave krške nuklearke Stane Rožman, tudi na evropski ravni teče izjemno dinamična razprava o bodočih energetskih prioritetah. »Jedrska energija ponovno dobiva svoje mesto na poti do intenzivnega zmanjševanja toplogrednih plinov. To nas veseli in je ne nazadnje dober obet tudi za naš potencialni bodoči objekt.« Kot je dejal že večkrat, je od odločitve do izgradnje nuklearke potrebnih okoli deset let, zato bi morala država odločitev sprejeti čim prej. »Na nacionalni ravni pospešeno teče razprava o energetsko-podnebnem načrtu, v katerem si skuša jedrska energija izboriti svoj prostor,« dodaja.
Presegli načrte na vseh področjih
»Leto zaključujemo z nasmehom na obrazu,« je letošnje poslovanje in obratovanje krške nuklearke povzel Rožman. »Za kak odstotek ali dva bomo presegli načrtovano proizvodnjo 5,4 milijarde kilovatnih ur elektrike. Beležimo rekordno kratek remont, izveden v 28 dneh. Izjemni so tudi rezultati na področju varnostnih parametrov. Beležimo minimalno število obratovalnih dogodkov, tudi glede izpustov radioaktivnih snovi in drugih okoljskih parametrov se gibljemo daleč pod dovoljeno mejo,« našteva prvi mož nuklearke Stane Rožman.
Glede na letošnjo mednarodno presojo sodi krška nuklearka med deset najboljših nukleark v Evropi. »Smo v elitni družbi s Švico, Nemčijo ter eno angleško jedrsko elektrarno. Vse to je rezultat predvsem izjemne motiviranosti in zavzetosti celotnega kolektiva,« poudarja Rožman.
Nadzorni svet nuklearke je že potrdil glavne poslovne dokumente za leto 2020, od gospodarskega načrta do dolgoročnega načrta investicij, kar je po Rožmanovih besedah osnova za naprej. Eden glavnih ciljev nuklearke v prihodnjem letu je nadaljevanje programa nadgradnje varnosti, kar je ključni pogoj za dolgoročno obratovanje do leta 2043.
»Želeli bi si bolj pragmatično zakonodajo«
Rožman tako napoveduje še eno intenzivno leto predvsem na področju investicij. Nuklearka je trenutno v fazi umeščanja suhega skladišča za izrabljeno gorivo v prostor. »Stvari sicer dobro tečejo, a v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja se moramo seveda gibati znotraj zakona o okolju, kjer pa se lahko v vsakem trenutku javi ali pritoži katerakoli zainteresirana stran in močno upočasni postopke,« poudarja Rožman. »Toda na upravne postopke pač nimamo vpliva. Želeli bi si bolj pragmatično zakonodajo, ki bi upoštevala, da je določene projekte pač treba izpeljati v nekem optimalnem času. Vendar smo optimisti, vse strani delajo zelo zavzeto, tako okoljsko ministrstvo kot občina Krško in nuklearka,« dodaja Rožman.
