Tega pa, kot kaže, na direkciji za vode, ki deluje na istem ministrstvu (MOP) kot Arso in upravlja natego in slovenske vode, tudi po 40 letih še niso izvedeli, ampak so natego fizično uničili. To, kot je v mojem prispevku Blejska natega, 4. (Dnevnik, 12. 12. 2019) omenjeno na primeru dveh z državnim denarjem plačanih napačnih projektov – 100-milijonska investicija v kanal C0 v izvedbi ljubljanske VO-KA in vodovod na slovenski obali – pove vse o nestrokovnem in neodgovornem upravljanju voda, o katerem že leta ni mogoča nobena normalna razprava.
Ker je in bo poraba državnega in javnega denarja za pitno vodo in njeno zaščito vedno večja, je tudi interes kapitala za privatizacijo na tem monopolnem področju vedno večji. Pri takšnem nestrokovnem in neodgovornem upravljanju voda države kot v navedenih primerih pa nosilci kapitala na tem področju sploh ne potrebujejo privatizacije, saj so lahko dobički kapitala pri takšnem nestrokovnem upravljanju voda države večji, kot bi bili po privatizaciji.
V Angliji je predsednica vlade Thatcherjeva uvedla privatizacijo voda, ki pa ji v Evropi velik del stroke in civilne družbe odločno nasprotuje, zahteva pa od države in od javnih podjetij strokovno meritorno in odgovorno upravljanje voda.
Dr. Mitja Rismal, upok. prof. zdravstvene hidrotehnike na FGG, Ljubljana