Učitelji so bili v redu, ker njega niso tepli (bil je priden in poslušen in v razredu ni, očitno, govoril slovensko s sošolci), čeprav so, tudi učitelji, bili člani fašistične stranke, ki je razlagala, da so Slovenci manjvredni narod, divjaki, ki živijo v luknjah, ne v hišah (dejansko so njihovi sonarodnjaki na jugu, še dolgo po vojni, živeli v luknjah) in zato nimajo pravic, ki pripadajo njihovemu in drugim narodom.

Gosta oddaje ne moti, da so prvošolci doma jokali, ker niso razumeli učiteljice v šoli, da so fašisti ubijali ali zapirali Slovence samo zato, ker so bili Slovenci, in celo meni, da so bili velikodušni, ker so zaprtim dovolili, da jih obiščejo sorodniki.

V oddaji pokažejo kostnico padlih italijanskih vojakov, sprehajata se po glavnem trgu, na katerem je ogromen kip pesnika Simona Gregorčiča, ampak zavedna Slovenca ne črhneta besede o njem. (Mimogrede: v bivši Jugoslaviji sem hodila v hrvaško šolo; med poukom hrvaščine smo v učbeniku brali Gregorčičevo pesem Soči, razpravljali, o čem pesnik govori v tej pesmi, in na koncu je učiteljica rekla, naj se pesem naučimo na pamet – v slovenščini seveda.) Ali avtor in njegov gost vesta, o čem govori Gregorčič v pesmih, ali vesta, o čem sta pisala Kosmač in Bevk, ki sta živela nedaleč stran od gosta oddaje?

Gost omeni, da je Jugoslavija prodala Gorico. Takrat, ko se je odločalo o meji, je imel 20 let – a res ni videl in slišal, kakšne parole so se pisale po hišah, kako je bila jugoslovanska vojska v pripravljenosti? Kako, da ga doktor zgodovine ne vpraša, na podlagi česa sklepa o »prodaji«. A je prodaja, če ti nekaj nekdo vzame? (Kako in kdo se je pogajal o meji, bi lahko prebral tudi v tujih virih, če domačim ne verjame). Ko pa je socialistična oblast gostu nekaj vzela – tega pa on ne šteje več za »prodajo«?

Zaveden človek ima sočutje do sosedov, sonarodnjakov, svojega naroda (vidi, kaj se drugim dogaja, in ne misli le nase). Zaveden človek ve, da tuja oblast, ki prepove materni jezik, zapira intelektualce in Slovence le zato, ker hočejo ostati Slovenci, prej ali slej vzame vse ostalo – zemljo, materialne dobrine… Ampak tega avtor oddaje, doktor zgodovine na teološki fakulteti, ne more razumeti.

Ob razpravi o tem, ali imajo mladi nacionalno zavest, ali je treba uvesti predmet »državljanska vzgoja«, zakaj smo neuspešni v diplomaciji itd., naj se politiki in novinarji vprašajo, ali naša nacionalna TV dela v nacionalnem interesu (pod izgovorom, da gre za »uravnoteženost«). RTV-prispevek plačujemo, ker naj bi šlo za nacionalno TV. Katera država na tem svetu pa na nacionalni TV razlaga, da so se okupatorji njenega naroda v času okupacije obnašali lepo na okupiranem območju? (Razen če ne gre za državo oziroma TV, ki je okupirana in ji ni mar, ali se na njenih valovih sliši resnica ali ne).

Toliko, kot lahko sami sebi škodujemo, nam ne more škodovati noben zunanji sovražnik.

Majda Koren, Ljubljana