Že štirinajsti dan poteka v Franciji stavka vsega javnega in dela zasebnega sektorja proti pokojninski reformi. Premier Edouard Philippe se te dni v svojem uradu pogovarja s predstavniki sindikatov in delodajalcev, ker hoče preprečiti v času božiča in novega leta nadaljevanje blokade železniškega prometa in pariške podzemne železnice, pri čemer so že zdaj najbolj prizadeti Parižani. A če hoče, da mu to uspe, bo moral popustiti. Morda bo poskušal namesto predvidenega zvišanja starosti upokojevanja z 62 na 64 doseči zvišanje na 63 let. Predsednik Emmanuel Macron, ki ima vedno zadnjo besedo, je že dal vedeti, da bi bila to lahko rešitev.
A za povrh bi moral Philippe močno (a čim bolj prikrito, da drugi ne bi opazili) popustiti železničarjem. V torek na primer ob velikih protestih, ki se jim je pridružil tudi največji in zmerni sindikat CFDT, je bilo na ulicah francoskih mest res več kot pol milijona stavkajočih, toda veliko pomembnejše je dejstvo, da je vozila samo desetina vlakov. Blokada železnic je namreč najbolj učinkovito orožje stavkajočih.
Kako polniti in prazniti pokojninsko blagajno
In tudi če vlada s popuščanjem glede upokojitvene starosti pritegne na svojo stran CFDT, vlaki ne bodo vozili, saj bodo v radikalnem sindikatu CGT, kjer pa branijo 42 posebnih sistemov upokojevanja, nadaljevali stavko železničarjev, ki se zdaj upokojujejo pri 52. letu. V sindikatu CFDT sicer podpirajo odpravo posebnih sistemov upokojevanja in tudi razumejo problem vse večjega primanjkljaja v pokojninski blagajni, a zahtevajo, da se ga rešuje s povečanjem prispevkov, ne pa z zvišanjem starosti upokojevanja. Za vlado, ki si prizadeva za konkurenčnost na svetovnem trgu, pa je takšno dodatno obremenjevanje gospodarstva nesprejemljivo.
Macron je v volilni kampanji spomladi 2017 obljubil, da bo odpravil 42 sistemov upokojevanja in uvedel enoten sistem za vse. Obljubil pa je tudi, da ne bo zvišal starosti upokojevanja. Toda ko je že kot predsednik prešel na realizacijo reforme, je prišlo na dan, da grozi leta 2025 v pokojninski blagajni 12 milijard evrov primanjkljaja, leta 2030 pa že 20 milijard. Macron in Philippe zdaj menita, da bi bilo neodgovorno prelagati rešitev tega problema ob tem, ko ima Francija že več kot deset let hude probleme z javnimi financami.
Predsednik in premier bi zato rada zvišala upokojitveno starost s 62 na 64 let. Z umikom tega dela reforme, ki bi izboljšal javne finance, bi Macron izgubil veliko desnih volilcev, ki si jih je pridobil, odkar je predsednik države, in zaradi katerega ima leta 2022 velike možnosti za ponovno izvolitev.
Zaupanje v Macrona kopni
Vladi pa že pri poenotenju pokojninskega sistema, ko naj bi vsi prejemali pokojnino na podlagi pravičnega točkovanja, manjka zaupanje Francozov. Tisti na levici in tudi na skrajni desnici so prepričani, da se bo tudi ta glavni del pokojninske reforme, ki ga v resnici največkrat ne razumejo, izvedel proti njim. Predsednik Macron in premier Philippe naj bi, tako menijo, hotela samo odpraviti socialne pridobitve. Macron se je v dveh letih in pol vladanja v resnici prevečkrat pokazal kot »predsednik bogatih«. Tudi zaradi tega pomanjkanja zaupanja bosta Macron in Philippe morala v teh dneh popuščati.
