Josip Rođak je zadnji dan letošnjega februarja zgodaj zjutraj iz postelje dvignil svoje štiri otroke in jih drugega za drugim s kakšnih petih metrov pometal čez balkon družinske hiše. V torek je svoje dejanje priznal, a sodišču ni znal razložiti, zakaj je to storil. Sojenje, ki se je pričelo prejšnji teden, je zaradi zaščite mladoletnih žrtev zaprto za javnost. Kaj priznanje pomeni zanj, še ni znano, mu pa za štirikratni poskus umora na posebno krut način grozi 50 let zapora, kar je ena najvišjih kazni v zgodovini hrvaškega pravosodnega sistema.
Štiriinpetdesetletnega Hrvata se je zaradi krutosti dejanja prijel vzdevek »Pošast s Paga«. Bolj ali manj takoj zatem, ko je otroke vrgel čez balkon, se je odpeljal na policijo in se predal. Najhuje jo je ob pristanku na betonu skupila sedemletna hči, huje poškodovani sta bili tudi njeni sestri, ena leto dni starejša in druga dve leti mlajša. Padec triletnika, ki ga je oče zadnjega vrgel v globino, so ublažile sestrice.
Izvedenci psihiatrične stroke so po opazovanju maja letos sklenili, da prištevnost 54-letnega očeta v času napada na otroke ni bila zmanjšana. Septembra je prišlo do preobrata. Po mesecih, preživetih v zaporniški bolnišnici v Zagrebu, so Rođaku postavili diagnozo hidrocefalus oziroma vodenoglavost, ki bi lahko po mnenju hrvaških strokovnjakov ključno vplivala na odločitev o njegovi (ne)prištevnosti, kazenski odgovornosti in zmožnosti spremljanja sojenja. Vodenoglavost pri odraslih povzroča glavobole, nemir, razdražljivost in spremenjeno osebnost. Zaradi duševnih motenj je tako skoraj gotovo, da za svoje početje ne bo odgovarjal s 50-letno zaporno kaznijo. »Grozljivo je, kar je storil, a on ni nikakršna pošast, temveč človek s psihičnimi in fizičnimi težavami,« je za časnik Jutarnji list pred časom dejal njegov zagovornik Branimir Zorica. tak
