»Moskva ne mara tovrstnih akcij, pa tudi evropske prestolnice ne. To ni všeč Berlinu in tudi Parizu ne,« se je na potezo ZDA po poročanju francoske tiskovne agencije AFP odzval tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.
Po pisanju ruske tiskovne agencije Tass je dejal, da gre za šolski primer nepoštene konkurence in širjenje umetne ameriške prevlade na evropsko tržišče, ki bo imelo za posledico dražje in manj konkurenčne proizvode. Evropske potrošnike tako čaka podražitev plina, je posvaril.
Ameriški kongres je v 738 milijard dolarjev vreden proračunski predlog za Pentagon namreč vključil tudi uvedbo sankcij proti ruskima plinovodoma do Nemčije in Turčije. Sankcije so šle z lahkoto tako skozi senat kot predstavniški dom kongresa. Zdaj romajo k predsedniku Trumpu, ki jih bo po splošnem pričakovanju podpisal.
Za Američane orodje prisile
V ZDA menijo, da je Severni tok 2, prek katerega bo plin pritekel do Nemčije, orodje prisile oziroma politični vzvod, ki bo oslabil vezi ZDA z Nemčijo in Evropo. Problematizirajo tudi plinovod Turški tok, ki naj bi dobavljal plin prek Črnega morja v Turčijo in od tam v vzhodno Evropo.
Skladno s tem vzpostavljajo sankcije proti plovilom, ki so vpletena v polaganje cevi za oba projekta, pa tudi proti vsem osebam, ki upravljajo s temi plovili.
Severni tok 2 je sicer ključni del izvozne strategije ruskega državnega energetskega velikana Gazprom.
Bonitetna hiša Moody's je danes po poročanju Tassa opozorila, da potencialne sankcije predstavljajo tveganje za bonitetno oceno Gazproma, ki Severni tok gradi prek švicarske podružnice Nord Stream 2, ter njegove evropske finančne partnerje in pogodbenike Wintershall, Uniper, OMV, Engie in Royal Dutch Shell.
Financiranje projekta, ki je vreden 9,5 milijarde evrov, je razdeljeno na polovico - pol ga financira Nord Stream 2, ki je v 100-odstotni Gazpromovi lasti, pol pa evropska podjetja.
Po navedbah bonitetne agencije bo obseg morebitnega znižanja bonitete Gazproma odvisen od njegove sposobnosti končati gradnjo, če bodo njegovi partnerji prisiljeni odpovedati sodelovanje. Bonitetne ocene evropskih podjetij naj se glede na to, da je njihov vložek nižji, ne bi občutneje znižale.
Trasa tega plinovoda bo potekala pod Baltskim morjem. Rusijo in Nemčijo bo neposredno povezal prek voda Rusije, Finske, Švedske, Danske in Nemčije, s čimer se bo izognil Ukrajini, s katero ima največja država na svetu številna nesoglasja in spore.
Plin - letno naj bi se ga v Nemčijo iz Rusije po dveh ceveh steklo 55 milijard kubičnih metrov - naj bi po plinovodu po prvotnih načrtih stekel do konca tega leta.
