Sprva je bilo predvideno, da bo za zaprtimi potekala le obravnava tajnega dela poročila, obravnava javnega dela pa naj bi bila odprta za javnost, vendar so se poslanci odločili, da bodo oba dela obravnavali skupaj na zaprtem delu seje, so potrdili v službi za odnose z javnostmi DZ. Za celotno obravnavo poročila, tako tajnega kot javnega dela, je sicer predvidenih več kot pet ur razprave.
Predsednik DZ Dejan Židan je ob prihodu na sejo za medije izjavil, da je pomembno, da obveščevalne službe delujejo dobro zaradi naših varnostnih, gospodarskih in političnih interesov, pomembno je tudi, da poteka politični nadzor, ki se izvaja preko Knovsa, ni pa po njegovem mnenju dobro, da se o tem preveč govori javno. "Mi moramo varovati državo in mi se moramo državniško obnašati," je poudaril.
Knovs je v javnem delu poročila o prisluškovalni aferi v arbitraži iz leta 2015, ki je bilo objavljeno 11. novembra, obremenil predvsem nekdanjo slovensko agentko Simono Drenik, ker da v nedovoljeni komunikaciji z nekdanjim arbitrom Jernejem Sekolcem ni upoštevala zakona o tajnih podatkih in pravil, Slovensko obveščevalno-varnostna agencija (Sova) pa da je na drugi strani izvedla vsa potrebna izobraževanja in usposabljanja vpletenih.
Poleg tega so v Knovsu ugotovili, da so pogovori Drenikove in Sokolca potekali zunaj prostorov zunanjega ministrstva, brez kriptiranih telefonskih povezav in zunaj delovnega časa Drenikove ter tudi brez vednosti zunanjega ministrstva, predsednika vlade in Sove.
Drenikova je obtožbe na svoj račun zavrnila, od DZ pa s tožbo na upravnem sodišču zahteva tudi umik tega poročila, ker da je Knovs presegel svoje pristojnosti in kršil njene pravice v postopku. Poročilo Knovsa je razburilo tudi Sovo, ki je na policijo in okrožno državno tožilstvo podala naznanilo, da je prišlo do večkratnega razkritja tajnih podatkov.
Po drugi strani pa je Hrvaška ocenila, da je Slovenija s poročilom sama potrdila goljufanje v arbitraži, potem ko je zaradi prisluškovalne afere Zagreb enostransko izstopil iz arbitražnega procesa in tudi ne priznava končne razsodbe arbitražnega sodišča. Arbitri so sicer razsodili, da pogovori med agentko in arbitrom niso predstavljali tako resne kršitve, da sodišče ne bi moglo razsoditi.
