Za moško slovensko odbojkarsko vrsto je izjemno razburljivo, naporno, predvsem pa uspešno leto. Vanj je krenila z novim selektorjem Albertom Giulianijem, ki je na klopi nasledil Srba Slobodana Kovača. Italijan je ob prihodu v reprezentanco dobro vedel, kako nadarjeno skupino posameznikov je dobil v roke, v nasprotnem primeru ne bi v svojo pogodbo zahteval vnosa klavzule, vezane na osvojitev evropskega prvenstva.
Slovenci so se v lov na odličje podali že maja, ko so začeli štirimesečne priprave. Te sta prekinila julijski pokal challenger za uvrstitev v elitno ligo narodov v Stožicah in avgustovske kvalifikacije za nastop na olimpijskih igrah v Tokiu 2020 v Gdansku na Poljskem. Na omenjenih turnirjih so bili kapetan Tine Urnaut in soigralci polovično uspešni. Medtem ko so pokal challenger odigrali brezhibno in si z zmagami proti Čilencem, Turkom, Belorusom in Kubancem zagotovili zgodovinski preboj v ligo narodov, jim je spodletelo v olimpijskih kvalifikacijah. Te so po porazu proti Francozom in Poljakom ter zmagi proti Tuniziji končali na tretjem mestu.
A neuspeh v Gdansku je slovenske odbojkarje pred vrhuncem reprezentančne sezone – domačim evropskim prvenstvom – le še dodatno podžgal. Že res, da je bil predtekmovalni del turnirja s porazoma proti Rusiji in debitantki Severni Makedoniji daleč od idealnega, vendar je hitro padel v pozabo v izločilnih bojih. V njih so Slovenci pokazali svoj pravi obraz in na krilih navijačev najprej v osmini finala na kolena spravila Bolgarijo, v četrtfinalu in polfinalu pa sta padli še evropska prvakinja Rusinja in svetovna prvakinja Poljska. Stožice so v le nekaj dneh postale sinonim za neosvojljivo trdnjavo, Slovenija pa je padla v odbojkarski trans. Ta je zenit dosegel zadnjo septembrsko nedeljo z nastopom slovenske vrste v velikem finalu v Parizu, kjer pa se je za previsoko oviro izkazala Srbija.
Kljub porazu zadovoljstvo in ponos navijačev ob uspehu nista bila nič manjša. Ne nazadnje je Slovenija v štirih letih še drugič osvojila naslov evropske podprvakinje, odbojkarji pa so s požrtvovalnostjo in borbenostjo za promocijo svojega športa naredili veliko več kot vsa prejšnja leta. »Žal se ni izšlo. A s tem srebrom smo naredili nekaj krasnega za odbojko. Čeprav smo izgubili finale, za nas kot majhno državo tudi srebro pomeni ogromno,« je tedaj dejal slovenski korektor Mitja Gasparini.
