Donald Trump bo predvidoma danes postal tretji ameriški predsednik v zgodovini, zoper katerega bo izglasovana ustavna obtožba. Predstavniški dom kongresa, v katerem imajo demokrati večino, bo razpravljal in verjetno tudi že glasoval o predlaganih dveh točkah obtožnice proti predsedniku. V njih mu očitajo zlorabo položaja in oviranje kongresa med preiskavo Trumpovih domnevnih pritiskov na ukrajinske oblasti, naj naznanijo začetek preiskave bivšega podpredsednika ZDA in vodilnega demokratskega predsedniškega kandidata Joeja Bidna.
Pričakovati je, da bo glasovanje v 435-članskem predstavniškem domu potekalo strogo po strankarskih linijah. Republikanci so strnili vrste okoli svojega predsednika, ki trdi, da sta preiskava in ustavna obtožba lov na čarovnice. Sodeč po napovedih ni pričakovati niti enega republikanskega glasu podpore ustavni obtožbi. Zato pa kaže, da bi znal proti obtožbi glasovati kateri od 31 demokratskih kongresnikov, ki so lani zmagali v okrožjih, kjer je leta 2016 slavil Trump. Demokrati imajo v predstavniškem domu sicer 36 glasov večine, tako da je ustavna obtožba praktično neizbežna.
Prerekanje o pričah
Odbor predstavniškega doma za poslovnik je danes še razpravljal o tem, kako bosta danes potekala razprava in glasovanje o točkah obtožnice. Ker pa je rezultat bolj ali manj znan, so oči usmerjene tudi že v senat. Tam bo v primeru potrditve obtožnice potekalo sojenje o odpoklicu Trumpa s položaja. Pravila postopka bodo lahko diktirali republikanci, ki imajo v senatu večino. Vodja demokratske manjšine Chuck Schumer je v ponedeljek zahteval, da med sojenjem v senatu zaslišijo štiri priče, med njimi nekdanjega Trumpovega svetovalca za nacionalno varnost Johna Boltona in vodjo Trumpovega kabineta Micka Mulvaneyja. Demokrati so jih pozvali na zaslišanje že med preiskavo v odborih predstavniškega doma, a jim je Trump udeležbo prepovedal. Toda vodja republikanske večine v senatu Mitch McConnell je poziv Schumerja danes zavrnil. »Ni naloga senata, da obupano išče poti, ki bi vodile k obsodbi,« je rekel.
Glede tega vprašanja je pričakovati še precej političnega prerekanja. Če bi priče morda dovolili, Trump predlaga tudi zaslišanje Joeja in Hunterja Bidna. Odprto je tudi vprašanje urnika. Po besedah McConnella bo sojenje Trumpu prva stvar na dnevnem redu senata v novem letu, torej bi se lahko začelo 6. januarja, kar predlaga tudi Schumer. Prav tako ni jasno, kako dolgo bo sojenje. Trajati mora najmanj en teden, verjetno se bo vleklo nekaj tednov, v tem času pa na dnevnem redu ne sme biti nobene druge teme.
Giuliani ne odneha
Vsemu političnemu viharju okoli Trumpa in Ukrajine navkljub pa kaže, da predsednik in njegov odvetnik Rudy Giuliani ne odnehata. Giuliani je za revijo The New Yorker prostodušno priznal, da je moral spraviti s položaja ameriško veleposlanico v Ukrajini Marie Yovanovitch, ker da je ovirala njegovo zasebno preiskavo v Ukrajini, ki poteka že najmanj leto dni. Giuliani je bil nedavno spet tam in zbiral informacije o Bidnovih. Ko se je vračal, ga je Trump po poročanju Wall Street Journala klical, ko se letalo po pristanku še ni niti ustavilo, in vprašal, kaj je našel. »Več, kot si lahko predstavljate,« naj bi mu odvrnil Giuliani, ki o ugotovitvah pripravlja poročilo – dobil naj bi ga tudi FBI.
New Yorker v zadnji izdaji navaja Giulianijeve besede, da je iz Ukrajine dobil namige, da naj bi Joe Biden posredoval pri nezakonitem nakazilu ukrajinskih oligarhov kampanji Hillary Clinton v višini 40 milijonov dolarjev in da naj bi imel prste zraven pri ukrajinskem hekerskem vdoru v računalnike demokratske stranke leta 2016, o čemer govori teorija, ki jo rad sliši Trump. Giuliani zdaj sodeluje tudi v seriji ameriške desničarske televizije One America News, ki je namenjena Ukrajini in Bidnovim. Ni pričakovati, da bi Trump te teorije, četudi so v nasprotju z ugotovitvami ameriških tajnih služb, pustil pasti v pozabo, sploh če Biden prihodnje leto osvoji predsedniško nominacijo demokratske stranke. agencije
