Župan občine Gorenja vas-Poljane Čadež je na okrogli mizi z naslovom Podeželje na razpotju: Zveri ali obdelana krajina poudaril, da bi morala glede zveri imeti prvo in zadnjo besedo lokalna skupnost.

Žveglič pa je prepričan, da bodo morali biti kmetje v tem zimskem času kar se da agresivni, da dosežejo povečan odstrel volka do nove pašne sezone. »Če ne bomo tega uredili, bo prišel maj in začetek paše, problemi se bodo širili še na območja, ki še niso bila prizadeta,« je dejal.

Predstavnik sindikata Stane Bergant je septembra v Bruslju predstavil peticijo za zmanjšanje števila zveri v Sloveniji. Prepričan je, da je izvirni greh habitatna direktiva iz leta 1992. »Takrat so bile zveri v zahodni Evropi na robu izumrtja. V današnjem času, ko so se priključile nove države, vse z veliko populacijo zveri, je stvar drugačna. Zaščita zveri pa je še vedno strogo zapisana,« je povedal in dodal, da domača politika ne ustvari pogojev za boljše upravljanje z zvermi.

Cerkljansko in škofjeloško območje je območje razpršene poselitve, zato po mnenju Berganta ni mogoče vzpostaviti varovane pašne površine. »Število živinorejskih kmetij se bo zmanjševalo, drugih pogojev pa v tem svetu ni zaradi klime in kratke vegetacijske dobe,« pravi. Ob tem je prepričan, da strokovnjaki ne nosijo posledic pokolov volkov, temveč vse negativne posledice in stroške vedno nosi kmet.

Predstavnik Društva rejcev drobnice Slovenije Roman Savšek pa je opozoril, da stalež drobnice zadnje desetletje drastično upada. Leta 2009 so jih beležili 170.000, medtem ko se trenutno številka giblje pri 120.000. Prepričan je, da je v Sloveniji prostora za okrog 500.000 živali drobnice in da ne smemo dopuščati, da se volkovi širijo na območja, kjer jih zadnjih 50 let ni bilo.