V 650-članskem parlamentu je spet manj poslancev: 644. Čeprav severnoirska nacionalistična stranka Sinn Fein sodeluje na volitvah, njenih šest poslancev spet ne bo sedelo v parlamentu, ker je pogoj za to zaprisega zvestobe kraljici, na katero Sinn Fein, katere cilj je združitev Severne Irske z Republiko Irsko, ne pristane.
Veliko novih obrazov, več ženskih kot kadar koli prej
Velika večina novincev je bila v klopeh na volitvah zmagovitih konservativcev, ki so v novem parlamentu zasedli 365 od 650 sedežev. 47 več kot v starem parlamentu. V novem imajo orjaško večino 80 poslancev. 109 (29 odstotkov) jih je novih, velika večina pa jih je iz volilnih okrožij, ki so bila desetletja ali vedno laburistična. Med razredčenimi vrstami laburisti, ki imajo 203 poslance, kar 59 manj kot v starem parlamentu, je samo trinajst odstotkov novincev. Po rasi, spolu in spolni usmeritvi (tudi ta je postala del analiz) je novi parlament do zdaj najbolj raznolik, čeprav je zastopanost žensk in etničnih manjšin še vedno daleč od primerne (beri: enakopravne). Beli moški še vedno tvorijo veliko večino. Je pa res, da je v poslanskih klopeh več žensk kot kadar koli prej: 220, kar je dvanajst več od dosedanjega »rekorda« iz leta 2017 in dvesto več kot pred štiridesetimi leti. Prvič v zgodovini dve stranki, laburiste in liberalne demokrate, zastopa več žensk kot moških. Laburiste zastopajo 104 ženske in 99 moških, liberalne demokrate pa sedem žensk in štirje moški. Desetina poslancev in poslank ni belcev, kar je največ do zdaj. Med njimi je prva poslanka ali poslanec, ki je kitajskega rodu. Najmanj 45 poslancev in poslank je odkrito homoseksualnih ali biseksualnih, sodeč po tem, kaj so o sebi povedali pred volitvami. Več kot četrtina poslancev je hodila v zasebne šole, med njimi prevladujejo konservativni poslanci (173). Med laburističnimi poslanci jih je samo 29 hodilo v zasebne šole. Velika večina ima visokošolsko izobrazbo, kar petina pa je obiskovala eno od dveh elitnih univerz: Oxford ali Cambridge. Med Otočani jih ima samo petina (21 odstotkov) univerzitetno diplomo.
Podaljšanje prehodnega obdobja bo nezakonito
Vse to ponuja zanimivo podobo novega parlamenta, v katerem bo lahko Boris Johnson zaradi orjaške večine (80) počel več ali manj vse, kar bo po poželel. Da je to res, je prepričljivo pokazal že prvi dan, še pred slavnostnim odprtjem parlamenta, tokrat okleščenim, med katerim bo kraljica prebrala zakonodajni program njegove nove vlade, ki je skoraj enaka stari vladi. Johnson je posredno potrdil bojazni mnogih, tudi tistih, ki so glasovali zanj, ker je obljubljal sporazum brexit, da še vedno, čeprav je to obljubil, ni odpisal nesporazumnega trdega brexita. Konservativna vlada bo predlogu sporazuma o britanskem odhodu iz Evropske unije, o katerem utegnejo poslanci glasovati že v petek, dodala novo določilo. To bo izključevalo možnost podaljšanja prehodnega obdobja po uradnem (papirnatem) odhodu iz EU (31. januarja 2020), ki se konča zadnjega decembra prihodnje leto. Po črki obstoječega zakona o odhodu iz EU je mogoče ob soglasju Britanije in EU prehodno obdobje podaljšati za do dve leti. Poslanci naj bi že v petek glasovali o določilu, po katerem bi kakršno koli podaljšanje prehodnega obdobja postalo nezakonito. Johnson je poslancem že prvi dan dejal, da bodo s tem »končali leta zastoja, omahovanja in zamujanja«. Poudaril je, da je njegova prioriteta dokončanje brexita. Obljubljal je tudi iskanje »skupnega« in »novega velikodušnega duha« v domači politiki. Vodja (še) na volitvah hudo poraženih laburistov Jeremy Corbyn mu je čestital za zmago, vendar dodal, da mu bodo sodili na podlagi veliko, veliko obljub, ki jih je dal tudi dolgoletnim laburističnim volilcem, med katerimi so mnogi prvič v življenju glasovali za konservativce.
Johnson se ni brexitsko zmehčal, ampak otrdel
Britanija bo zapustila EU 31. januarja 2020. Več kot tri leta in pol po brexitskem referendumu. Takrat naj bi se Britanija in EU začeli pogajati o bodočih gospodarskih, trgovinskih in drugih odnosih, o katerih naj bi sklenili sporazum do konca prehodnega obdobja (31. december 2020), do katerega se ne bo spremenilo nič. Za takšne sporazume je po dosedanji praksi potrebno več let in v EU so mnogi prepričani, da ga z Britanijo ne morejo skleniti do konca prihodnjega leta. Zato je del odhodnega sporazuma možnost do dveletnega podaljšanja prehodnega obdobja, ki ga hoče Johnson črtati. To pomeni, da je trdi brexit spet živ in zdrav in možen. Glavni brexitski pogajalec EU Michel Barnier pravi, da bo EU naredila vse, kat lahko, da bi sporazum o bodočih odnosih sklenili pravočasno, pa tudi, da je podaljšanje prehodnega obdobja odvisno od Britanije. Johnson je z odločitvijo o »prepovedi« podaljšanja, s katero naj bi dobil prednost v pogajanjih, jasno pokazal, da niso imeli prav tisti, ki so napovedovali, da se bo v primeru velike volilne zmage brexitsko zmehčal. Dogaja se ravno nasprotno: to je trd pristop, ki utegne voditi v trdi brexit in obnovitev razprav o tem, ali so Britanci glasovali za trd brexit.
