Kdo pravi, da opera in tamburice ne gredo skupaj? Belokranjci dokazujejo nasprotno. Pripravljajo namreč prvo opero na svetu, napisano za tamburaški orkester. Opero z naslovom Ambrož in Katarina bodo premierno izvedli 29. decembra v kulturnem centru Semič pod dirigentskim vodstvom avtorja opere, skladatelja Gregorja Zagorca.
Rdeča nit zgodbe, postavljene v 17. stoletje v Gradac ob Lahinji, je prepovedana ljubezen med kmetom Ambrožem Lipovcem in grofično Katarino Klemenčič. Njen oče jo je »obljubil« bogatemu, a koristoljubnemu Vidu Panjanu. Toda Katarinino srce hrepeni le po pesništvu zavezanem, nežnem in iskrenem Ambrožu. Zgodba se konča s tragično smrtjo Katarine, vendar, kot pripoveduje režiserka Eva Hribernik, »njuna ljubezen preživi ta prostor in čas«.
Dogajanja posežejo tudi na področja vojn, pohlepa, poštenja, preračunljivosti, osebnih stisk. Opera v treh dejanjih se dotakne zgodovinskih dejstev, denimo železarne, ki je nekoč obratovala ob Lahinji, pomembno vlogo imajo belokranjski običaji jurjevanje, kresovanje, koledovanje, tako da ne bo manjkalo narodnih noš, plesov, ljudskih skladb. Tudi pri imenih in priimkih likov so avtorji sledili pogostosti rabe v tedanji Beli krajini.
Živeti življenje, ki ga čutimo
Kot pojasnjuje Zagorc, se je ideja o prvi tamburaški operi rodila leta 2015. Libreto je nastajal eno leto, glasba dve leti. Decembra 2017 je Tamburaški orkester Dobreč, ki ima pri tokratni operi vodilno vlogo, ob svoji 20-letnici premierno izvedel uverturo iz opere in napovedal njeno odrsko uprizoritev. Avtorica libreta, književnica in muziokologinja Nina Novak Oiseau si sprva ni predstavljala odgovornosti in zahtevnosti nastajanja takšne opere. »Zdaj, ko gre zares, smo se šele začeli zavedati, kakšen zgodovinski trenutek je pred nami,« pravi. »Kar nekaj časa je trajalo, da sem se poistovetila z liki, ki sem jih ustvarila. Boj za ljubezen in pogum, da si dovoliš živeti življenje, ki ga čutiš, je večno aktualna tematika. Jezik je bogat, mestoma poln arhaizmov. Je pa to prva opera, ki temelji na belokranjskem izročilu. Lahko bi jo poimenovali kar etnoopera.«
Glavno vlogo Katarine sta avtorja zaupala študentki ljubljanske akademije za glasbo Sari Žuvela, Ambroža bo uprizoril Gregor Ravnik, med osmimi solisti so še Željko Andrić, operni solist iz Srbskega narodnega gledališča Novi Sad, italijanski operni pevec Domingo Stasi, mezzosopranistka Irena Yebuah Tiran, Dejan Herakovič, Sara Briški Cirman, Valerija Šoster.
Priložnost biti del glasbene zgodovine
Po Zagorčevih besedah je lažje napisati opero za simfonični orkester, saj so zmožnosti orkestra večje kot pri tamburaškem. Zato so k sodelovanju poleg priznanega Tamburaškega orkestra Dobreč pritegnili tudi Glasbeno šolo Črnomelj in tolkaliste iz črnomaljske godbe na pihala, sodelujejo še Folklorna skupina Dragatuš, vokalna skupina Lan in učiteljski zbor OŠ Metlika. »Velik izziv je povezati petje, ples, igro v tak umetniški izdelek, da se bo ljudi dotaknil do srca,« dodaja Hribernikova.
Vstopnice za premiero so pošle v pičli uri, razprodane so tudi tri ponovitve v začetku januarja, za pomlad napovedujejo (vsaj) še dve. »Morda se še ne zavedamo, toda nismo prav pogosto priča velikim zgodovinskim trenutkom v glasbi. Tokrat pa imamo vsi ekskluzivno priložnost biti del zgodovine,« še dodaja Zagorc.
