Policisti in občani, ki so tvegali svoje življenje, da so rešili druga, so za hrabro in požrtvovalno delo danes v Tacnu prejeli medalje. 26 policistov in 13 občanov je »pomoč sočloveku postavilo pred svoje lastne koristi in strahove«, kakor je pojasnila generalna direktorica policije Tatjana Bobnar, v najbolj kritičnih trenutkih pa so prevzeli odgovornost in pokazali pogum, preudarnost, odločnost, strokovnost, nesebičnost in humanost. Po njenih besedah nas trenutki, ko so ogrožena življenja, opomnijo, kako odvisni smo drug od drugega.

Z medaljami nagrajeni so pomagali pri reševanju ljudi iz gorečih stavb, oživljanju oseb, poškodbah ob uporabi doma narejene pirotehnike, reševanju dvoletnika iz deroče reke, ropih in lovu na storilce kaznivih dejanj… Trije policisti pa so prejeli medaljo za hrabrost – eden, ki je pred skokom s strehe rešil mladoletnico, dva pa za ukrepanje ob ugrabitvi avtobusa v Ljubljani. Nekaj zgodb izpostavljamo.

Sosede rešili pred smrtonosnim ognjem

Na velikonočni konec tedna je zagorelo v 6. nadstropju večstanovanjske hiše na Beblerjevem trgu v Novih Jaršah. Če ne bi bilo peterice občanov in štirih policistov, ki so trezno in preudarno izpeljali začetno reševalno akcijo, bi se lahko večer tragično končal. Še pred prihodom pomoči so stanovalci tolkli po vratih in sosede opozarjali na nujno evakuacijo, nekaj vrat so podrli na silo, starejšo gospo odnesli na varno. Evakuiranih je bilo 93 oseb, huje je bila poškodovana le ena. »Čeprav je bilo to ponoči, ni bilo nikakršne panike. Vsak je pomagal na svoj način, bili smo uigrana ekipa, ki se na dogodek ni predhodno pripravljala. Odzvali smo se spontano,« je o noči konec aprila povedal Stanislav Pinter, za požrtvovalnost sta bila nagrajena tudi njegova sinova. »Nihče od nas si ne želi statusa heroja, to smo storili iz čuta dolžnosti do sočloveka in v veri, da bi oni storili enako za nas,« je dodal Domen Pinter.

Spremstvo za novorojenčka

Izjemno sta se izkazala tudi slovenjgraška policista Sebastjan Lorber in Željko Nikačević, ki sta septembra zaradi prehitre vožnje v Mislinji ustavila avto. »Šlo je za splet srečnih okoliščin. Kolegu je voznik povedal, da njegova žena rojeva, njeno stanje pa da se drastično slabša. Tako sva s službenim vozilom s sireno in lučkami narekovala tempo vožnje do bolnišnice v Slovenj Gradcu, tja pa med vožnjo sporočila, naj vse pripravijo, saj smo na poti,« je o desetminutni nujni vožnji povedal Lorber. »Če bi upoštevali prometna pravila, bi nam vzelo 15, morda celo 20 minut. Zavleklo bi se,« pa je pristavil Nikačević. Če bi voznika s soprogo in novorojenčkom na poti pustila sama na cesti, bi lahko povzročil nesrečo ali pa bi celo sam zletel z nje. »Ocenila sva, da potrebujeta pomoč. Zelo sva vesela, da je z dojenčkom vse v redu,« je sklenil.

Devetnajstletnik v lov za roparjem

Med najmlajšimi junaki je 19-letni Marko Maležič. Ta je konec julija letos priskočil na pomoč starejši ženski, ki jo je pred domom upokojencev napadel mlajši ropar in ji ukradel zlato verižico. »Gospa je ležala na tleh, sam sem se pognal za tatom, ki je bežal. Govoril sem mu, naj se ustavi, a se ni. Pobral je leseno palico in me z njo udaril. Šele pozneje sem videl, da mi je celo tekla kri. Še vedno sem mu sledil, z njim govoril, mu povedal, da se iz tega ne more izviti, saj je policija že na poti,« je pripovedoval mladenič. Nekaj dni pozneje je napadeno obiskal v domu za ostarele in preveril, ali je z njo vse v redu. »Zelo mi je bila hvaležna,« je skromno pripomnil.