Obisk posameznih strani TPB, ki so raztresene po svetovnem spletu, razkriva, da se pri švedskih piratih nekaj spreminja. Ob iskanju videovsebin se na seznamu pod zadetki po novem pojavi zelena ikona za predvajanje oziroma črka B. Ponekod je tudi zgolj napis »play«. Ne glede na podobo se s klikom na te povezave uporabnik premakne v spletni pretočni predvajalnik videovsebin Baystream, ki deluje podobno kot Youtube.
Za zdaj ni povsem jasno, ali Baystream vsebine črpa iz torentov, ki so na TPB-jevih spletnih straneh, ali pa TPB omogoča pretočno gledanje zgolj tistih vsebin, ki so naložene na Baystream. Neposredni obisk storitve namreč odpre stran, kjer je možno naložiti video ali katero koli drugo vsebino v velikosti največ 20 GB. Prav tako ni znano, kakšna je povezava med TPB in Baystreamom. Pri dnu Baystreamove strani je sicer logotip kopimi gibanja, ki zagovarja svobodo deljenja podatkov, vednosti in vsebin ter nasprotuje zakonom o intelektualni lastnini, nima pa neposredne povezave s TPB. Na Baystreamu sicer tudi ni mogoče iskati po katalogu naloženih vsebin. To je domnevno možno zgolj na straneh TPB.
Četudi najdete stran TPB, kjer se pojavljajo povezave do pretočnega gledanja, ni rečeno, da bo povezava delovala. Storitev je za zdaj še v povojih, delujoče povezave pa prej izjema kot pravilo. Vseeno že same spremembe na straneh nakazujejo, kakšna bi znala biti prihodnost TPB, a nič ni dorečenega. To namreč ni prvič, da bi se TPB podal v vode pretočnega videa. Leta 2016 so poskušali omogočiti storitev »stream it!« s pomočjo vtičnika torrents-time za spletne brskalnike, a zadeva ni zares zaživela. Zato pa že nekaj časa obstajajo podobne piratske pretočne storitve. Med najslavnejšimi je Popcorntime, vse pa imajo nekaj skupnega. Poleg tega, da niso legalne, ponujajo tudi neprimerljivo slabšo uporabniško izkušnjo kot legalne storitve.
Konkurenca v škodo naročnikov
Nedostopnost videov na zahtevo je nekoč sodila med najbolj pogoste izgovore za piratiziranje filmov in predvsem serij. S prihodom Netflixa se je to nekoliko spremenilo. Za relativno ugodno ceno je bilo uporabnikom, ki so bili siti kabelskih paketov s stotinami nezanimivih kanalov, omogočen enostaven dostop do bogate knjižnice kvalitetnih filmov in serij. Kmalu so se pojavili drugi ponudniki. Med prvimi televizijske postaje, nato pa so si kos pretočne pogače želele odrezati tudi produkcijske hiše, kot je Disney.
Z večjo konkurenco se izkušnja ni dodatno izboljšala, temveč so se začeli krčiti katalogi vsebin. Disney je denimo ukinil sodelovanje z Netflixom ter bo svoje nove filme in vsebine predvajal zgolj še pri sebi. Enako počnejo seveda tudi HBO, Amazon prime in Netflix ter drugi ponudniki, ki so hkrati ustvarjalci vsebin. Za uporabnika to v praksi pomeni vračanje v čas kabelske televizije, ko se mora naročiti na več pretočnih storitev, da bo zaobjel vse vsebine, ki ga zanimajo. To pa nekoč ugodno ceno naročnin dvigne v višave. Prav zato se pojavljajo ugibanja, da bi razdrobljenost trga pretočnih vsebin v prihodnje odvrnila potencialne uporabnike, ki se bodo raje obrnili na piratsko ponudbo. Prednost te ni zgolj, da je »zastonj«, temveč tudi, da na enem mestu ponuja vse vsebine, brez potrebe po raziskovanju, kdo ponuja kaj, ter da ne pozna geografskih omejitev.
