Pri naši politiki smo se že navadili, da razpise »nastavi« tako, da javno navedena »ustrezno« visoka predhodna ocena stroškov ne sme prestrašiti potencialnih uporabnikov. Zato pa lahko kasneje (ko preklic ali ustavitev gradnje ni več možna) dejanski izvedbeni stroški (vključno z aneksi, podražitvami, razlastitvami, večjimi količinami, nepredvidljivimi spoznanji, zahtevami in ukrepi, »betonskimi sarkofagi« itd.) hitro naraščajo, praviloma končno vsaj na dvokratnik ali trikratnik predhodno ocenjene vrednosti.
Ocenjena vrednost gradbenih del in opreme je za nadgradnjo ljubljanske centralne čistilne naprave (CČN) v idejnem projektu znašala 20,1 milijona evrov (brez DDV). Na podlagi te vrednosti je EU določila maksimalni fiksni končni znesek kohezijskih sredstev. Vse naknadne gradbene podražitve bodo morali torej s prihodnjimi položnicami v celoti kriti izključno zgolj vsi novi in stari ljubljanski uporabniki.
Podpisana pogodba je bila sklenjena z edinim ponudnikom (!) za 39,5 milijona evrov (brez DDV). Medtem ko je direktor VO-KA Snage Mlakar to »nedoseganje bolj konkurenčnih cen« upravičil s pomanjkanjem konkurence (?), je temu nasprotno ponudnik za skorajšnjo podvojitev pogodbenega zneska okrivil pomanjkljivi (kohezijskemu skladu predhodno predloženi) idejni projekt, saj v njem naj ne bi bili upoštevani stroški za nadaljnje projektiranje, pridobivanje soglasij, gradbenega dovoljenja itd. Mnenja sem, da je ob teh zelo zgovornih izgovorih odveč vsak strokovni komentar.
Želel bi torej spoznati tega projektanta, ki bo očitno za »manjkajočo« dodelavo projektne dokumentacije prejel skoraj enak neto znesek (okoli 20 milijonov evrov!), kot ga bo predvidoma prejel ponudnik za gradnjo in opremo celotne nadgradnje CČN!
Zmeden sem tudi nad navedenimi strokovnimi podatki in izračuni. Očitno vrli »strokovnjaki« ne obvladajo niti seštevanja številk. Po njihovih navedbah je namreč nujno potrebno povečanje zmogljivosti ljubljanske CČN zaradi dodatne priključitve okoli 22.200 prebivalcev in ukinitve ČN Brod (5800 enot) ter ČN Vodice (1200). Skupna vsota teh številk znaša torej 29.200. Za čuda pa se bo ljubljanska CČN nadgradila za 200.000 enot! Torej se bo morala zaradi okoli 10-odstotne rasti novo priključenih enot (PE) zmogljivost obstoječe ljubljanske CČN dejansko povečati kar za okoli 60 odstotkov?!
Torej bosta MOL in VO-KA Snaga po navedeni predhodno ocenjeni vrednosti morali zaradi 29.200 PE vložiti okoli 140 milijonov evrov, kar pomeni okoli 4800 evrov na novo priključenega prebivalca. Vendar pa bo temu, končno vsaj dvo- ali trikratnemu končnemu investicijskemu strošku, treba dejansko prišteti še vse zasebne gradbene investicijske stroške na konkretnih (še nepriključenih) zasebnih parcelah (za odstranitev greznice, za sanacijo ali/in izvedbo novega hišnega priključka itd.). Predvsem prihodnjim novim priključevalcem na kanalizacijska omrežja prav nič ne zavidam teh rekordno visokih izračunov komunalnih dajatev. Za povrhu pa se nam bodo znatno zvišali tudi še tekoči obratovalni stroški za posamezne priključke.
Franc Maleiner, univ. dipl. inž. kom., Ljubljana
