Upokojenci zahtevamo spoštovanje zakona

Iz odgovora je razvidno, da se vlada ni lotila problema vsebinsko, temveč je posredovala uradniški odgovor, s katerim naj bi zgolj zadostila formalni obvezi do odgovora. Niti z besedico ne priznava obveznosti, ki jo ima do upokojencev iz preteklega varčevalnega obdobja. To je nedvomno pokazala tudi s predlogom proračuna za leti 2020 in 2021, ki ju je posredovala v obravnavo Državnemu zboru RS, ta pa je predlagani proračun, žal, tudi sprejel. Če bi vlada priznavala svoj dolg do upokojencev, ki na današnji dan še znaša 7,2 odstotka, in če bi z obravnavo pokojninske problematike mislila resno, bi v odgovoru zapisala terminski program, kako namerava svoje obveznosti poravnati. Vendar nič od tega. Če pa nekdo ne priznava svojih obveznosti, pomeni, da jih ne namerava niti poravnati. V tem primeru torej ne moremo več govoriti o posojilu, ki si ga je država vzela od upokojencev. Kako se temu drugače reče, ve že praktično vsak otrok, ki neha nositi plenice, zato izraza na tem mestu ne bomo uporabili.

Da se vlada ne misli resno ukvarjati z upokojenci in pokojninami, lahko sklepamo tudi iz tega, da v letošnjem letu ni povečala prispevkov delodajalcev v pokojninsko blagajno za 0,8 odstotne točke, kot so zapisali v koalicijski sporazum, da bodo prispevek delodajalcev dvigovali po 0,8 odstotne točke letno.

24. 10. 2019 je generalni sekretariat Vlade RS pozval ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter ministrstvo za finance, naj v 20 dneh pripravijo predlog odgovora na peticijo. Odgovor je pripravilo le ministrstvo za delo, medtem ko se ministrstvo za finance ni odzvalo na poziv generalnega sekretariata vlade. Tudi to veliko pove o odnosu finančnega ministra do starejše generacije, saj se mu ni zdelo potrebno, da bi se vključil v obravnavo problematike, ki smo jo predstavili v peticiji.

Iz odgovora vlade ni razvidno, ali bo ustavila padanje deleža pokojnin v bruto domačem proizvodu. Danes je delež pokojnin v BDP 9,8 odstotka, medtem ko je povprečje EU 12,6, delež pokojnin v BDP Avstrije, ki ima najbolj primerljiv pokojninski sistem z našim, pa znaša 14,5 odstotka. Tudi ni razvidno, ali bo vlada zaustavila padanje deleža povprečne neto pokojnine v povprečni neto plači, ki danes znaša okoli 57 odstotkov, v primerljivi Avstriji je ta delež preko 80 odstotkov. Skratka, zapisali niso ničesar, kar bi lahko upokojence navdalo z določeno mero optimizma. Število upokojencev, ki prejemajo oziroma bodo prejemali pokojnino pod pragom revščine, bo še vedno naraščalo.

V svojih argumentih se vlada stalno sklicuje na vzdržnost pokojninske blagajne. Pri tem pa so predhodne vlade poskrbele za nevzdržnost pokojninske blagajne. Tako je vlada Janeza Drnovška znižala prispevek delodajalcev v pokojninsko blagajno in ga spremenila v davek na plače ter s tem s prispevka delodajalcev ukinila namenskost za pokojninsko blagajno in ga spremenila v proračunski prihodek, ki ga država lahko razporeja po svoji volji. Vlada Janeza Janše pa je tudi ta davek na plače postopoma zniževala in ga dokončno ukinila z letom 2009. Toliko o vzdržnosti pokojninske blagajne.

Kako naj upokojenci razumemo tak odnos vlade do nas, ki predstavljamo skoraj tretjino celotnega slovenskega prebivalstva? Nad takim odnosom vlade do nas smo lahko le ogorčeni, čeprav je premier Marjan Šarec ob nastopu mandata izjavil, da bo vedno našel čas in prisluhnil problemom upokojencev.

Neoliberalne politike niti nam niti bodočim upokojencem ne prinašajo nič dobrega. Bodoči upokojenci ob trenutnih slovenskih plačah ne bodo mogli uživati dostojnih pokojnin, kot jih ne morejo uživati niti upokojenci, ki danes prejemajo pokojnine. Žal nam je, da je tako. Edino, na kar lahko morda upamo, so prihodnje volitve, na katerih ne bomo več svojega glasu dali na podlagi lepih pravljic in velikih obljub. Dejansko bomo morali svoje kandidate izbirati na podlagi doseženih rezultatov, predvsem na področju skrbi za starejše populacije.