Derby della Madonnina, derby della mole, derby della lanterna. Vsi omenjeni nogometni derbiji imajo veliko skupnega. Da so italijanski, mestni, pa tudi, da imajo ime po mestni znamenitosti. Prvi, med Milanom in Interjem, po kipu device Marije na vrhu slovite katedrale, drugi, med Juventusom in Torinom, po eni najpomembnejših stavb v središču mesta, tretji, med Genoo in Sampdorio, pa po starem svetilniku v pristanišču ligurijske prestolnice. In prav ta bo v 16. krogu serie A na sporedu nocoj.
Čeprav gre za derbi, ki zunaj Italije ne žanje velikega zanimanja, je na škornju drugače, saj velja za cenjenega, pristnega, neproblematičnega z vidika navijaških izgredov. Nenazadnje gre za edini pravi derbi, v katerem je udeleženec najstarejši še aktivni italijanski klub Genoa, ki je v svoji zgodovini od ustanovitve leta 1893 v vitrine denimo pospravil kar devet pokalov naslova prvaka, s čimer po tej plati zaostaja le za veliko trojico Juventus-Inter-Milan. Pa čeprav je res tudi, da je svoj zadnji, deveti naslov Genoa osvojila davnega leta 1924, kar je 22 let pred ustanovitvijo Sampdorie, ki je leta 1946 nastala po združitvi klubov Sampierdarenese in Andrea Doria, in 23 let preden sta moštvi, ki si delita domovanje na stadionu Luigi Ferraris, sploh odigrali prvo medsebojno tekmo. Sampdoria je svoje zlato obdobje medtem doživljala v drugi polovici osemdesetih in prvi polovici devetdesetih let, večino časa tudi s Srečkom Katancem v svojih vrstah. Med letoma 1985 in 1994 je tako osvojila naslov italijanskega prvaka, štiri pokalne in eno superpokalno domačo lovoriko ter evropski pokal pokalnih zmagovalcev, leta 1992 pa je igrala tudi v finalu lige prvakov.
Kakorkoli, v tem stoletju sta oba kluba že igrala tudi v serie B, Genoa je ob tem le trikrat prvenstvo končala v zgornji polovici lestvice, bolje pa je šlo Sampdorii, ki ji je to uspelo sedemkrat. V tej sezoni gre obema slabo, saj je po 15 krogih Genoa 18. in bi v tem hipu izpadla, Sampdoria pa je s točko več (12:11) le mesto višje. Oba kluba sta tako tudi že zamenjala trenerja, s katerima sta krenila v sezono – najprej je Doria 7. oktobra Eusebia Di Francesca nadomestila s starim mačkom Claudijem Ranierijem (zanimivo, enaka zamenjava se je v prejšnji sezoni zgodila na klopi Rome), le 15 dni kasneje pa Genoa Aurelia Andreazzolija z mladim Thiagom Motto, nekdanjim igralcem rdeče-modrih. Ta si je že kot trener mladincev PSG ustvaril sloves trenerja, ki goji izredno napadalen slog igre brez strogo določenih igralnih mest. »V moji igri je napadalec prvi obrambni igralec, vratar pa prvi napadalec,« pravi denimo. Claudio Ranieri pa je medtem hitro spoznal, da bo letos edini cilj obstanek v ligi. »Ta klub tega sicer ni vajen, a najbolje bo, da to čim prej sprejmemo in se tako začnemo tudi obnašati.«
Skupno bo nocojšnja tekma sicer že 99. medsebojna, doslej pa je uspešnejša Sampdoria (38 zmag, 36 remijev, 24 porazov). Oba trenerja imata tudi precej težav z manjkajočimi igralci, saj pri gostiteljih tako ne bo denimo Kouameja, Zapate, Pajaca, Leragerja, Agudela in Pandeva, pri gostih pa ne Bonazzolija, Barreta, Bereszynskega in Bertolaccija.
