Tehniški muzej v Bistri, nekoč kartuzijanski samostan, je znan tudi po tem, da regionalna cesta vodi skozi stavbo. Kot kaže, bi se to lahko spremenilo, kajti na območju naj bi začeli graditi obvoznico, kar bi blagodejno vplivalo na samostanske zidove, ki so zdaj podvrženi tresljajem kamionov, soli v zimskem času in drugim vplivom zgoščenega prometa. Občini Borovnica in Vrhnika, kulturno ministrstvo ter študentje fakultete za arhitekturo so na dan prišli z idejami, kako cesto speljati drugod.
»Izdelali smo projektno nalogo, ne da bi vedeli, da se s tem ukvarjajo tudi na ministrstvu za kulturo. Imeli smo že dva posveta na to temo. Prihodnji teden imamo zagovor prometne študije na direkciji za infrastrukturo, ki jo je izdelalo ministrstvo za kulturo, in idejne zasnove, ki smo jo pripravili na občinah Borovnica in Vrhnika. Dogovorili smo se, da za ta projekt naredimo rezervacijo sredstev v letu 2020,« je povedal župan Borovnice Bojan Čebela in razložil, da je najbolj realna možnost obvoznica, ki bi potekala tudi po zdajšnjih gozdnih poteh, vendar ne bi šlo za rekonstrukcijo, ampak novo cesto.
Po Ljubljanici do Bistre
Borovnica ima že od nekdaj težave s cestnimi povezavami. Medtem ko je priljubljeno in učinkovito prevozno sredstvo vlak, s katerim je mogoče do Ljubljane priti v 20 minutah, je s cestami drugače. Čebela pravi, da prav toliko časa vzame pot z avtomobilom do Vrhnike. Že pred časom se je porodila še ena ideja, kako Borovnico in Bistro, ki leži na meji z občino Vrhnika, povezati z Ljubljano. Čebela pravi, da bi bilo v nekaj letih mogoče vzpostaviti vodni režim. »Na tem področju je bilo že kar nekaj storjenega, plovnost Ljubljanice bi lahko realizirali v štirih letih,« pravi Čebela in dodaja, da ljudje zaradi slabih prometnih povezav (urediti nameravajo tudi več kolesarskih stez) nimajo prave motivacije za obisk tega dela Ljubljanskega barja.
Da Bistra potrebuje boljši dostop, so ugotovili tudi študentje fakultete za arhitekturo, ki so v okviru študijske naloge predlagali idejne rešitve za prenovo grajskega kompleksa Bistra. Njihova profesorica Maruša Zorec pravi, da bi lahko z minimalnimi posegi odstrli skrivne plasti zgodovine. To je povezano predvsem s tamkajšnjo kartuzijo, ki je ena izmed štirih v Sloveniji. Ker je zdaj cesta speljana skozi zgornje in notranje dvorišče samostana, obiskovalci v muzej vstopajo s parkirišča, zato po besedah Maruše Zorec ne morejo užiti glavnih prvin stavbe.
»Obiskovalci vidijo veliko tehniške dediščine, arhitekture pa precej manj, čeprav take gotske arhitekture pri nas nimamo veliko in ima izjemno vrednost. Ukvarjali smo s tem, kako bi lahko obiskovalec kompleks doživel kot celoto,« je dejala in dodala, da se z vodstvom muzeja že pogovarjajo, kako bi ideje študentov lahko začeli uresničevati. Ena od bistvenih je povezana s prometom. Poleg gradnje ceste predlagajo tudi večjo povezanost z železnico, kamor naj bi preusmerili tovorni promet. S to idejo se strinja tudi župan Čebela. Zorčeva meni, da bi Bistra ob primerni prenovi lahko postala moderen muzej.
