Daimler naj bi tako v dveh letih odpustil 10.000 delavcev, Audi v petih letih 9500, vse z željo prihraniti milijarde za prepotrebne investicije. Številne zaposlene, ki bodo ostali, pa čakajo programi prekvalifikacije. Električni avtomobili terjajo visok davek, gre za delovno manj intenzivno panogo, za njihovo izdelavo je potrebnih manj komponent. Vse to bo vplivalo tudi na vse, ki so danes posredno del avtomobilske industrije. O tem, koliko ljudi bo ostalo brez dela, si nihče ne upa govoriti na glas, so pa številke astronomske.
Letošnja prodaja osebnih vozil in lahkih tovornjakov naj bi se ustavila pri številki 88,8 milijona, kar je šest odstotkov manj kot leta 2018, padec pa naj bi se nadaljeval vse do 78,9 milijona prodanih vozil konec prihodnjega leta, kar bo najmanj po letu 2015. Množična odpuščanja zato ne presenečajo. Milijardne investicije v času, ko bi morali zategniti pas, pa so nujne, če se želi industrija prilagoditi pričakovanjem uporabnikov v prihodnosti, predvsem v zvezi z bolj okolju prijaznimi avtomobili, kar je zahteva odločevalcev in zakonodajalcev, ki se ji morajo avtomobilisti hočeš nočeš prilagoditi.
A tudi v povezavi z električnimi avtomobili se ne cedita zgolj med in mleko. Nazoren je primer kitajskega podjetja za izdelavo električnih avtomobilov NIO, ki je moralo konec septembra odpustiti 2000 oziroma petino zaposlenih, ko prodaja ni stekla v skladu s pričakovanji in je delnica na newyorški borzi izgubila precejšen del vrednosti. Dobro ne kaže niti pionirju e-mobilnosti Nissanu – njihov leaf je bil med prvimi električnimi avtomobili – ki ima težave vse od aretacije nekdanjega šefa Carlosa Ghosna in se prav tako ne bo izognil odpuščanjem. V prihodnjih nekaj letih je ogroženih 12.500 delovnih mest.
Delavci seveda ne stojijo križem rok. Onkraj luže se je tako za stavko jeseni odločilo 46.000 delavcev General Motors, ki so protestirali proti zapiranju štirih tovarn na ameriških tleh, novembra pa se je 15.000 ljudi udeležilo protestov proti zapiranju tovarn in ukinjanju delovnih mest v Stuttgartu, kjer so sedeži Daimlerja, Porscheja in Boscha. Dejstvo je, da se nad avtomobilsko industrijo zbirajo črni oblaki. Kako hitro se bodo razkadili, če sploh, pa je odvisno predvsem od potrošnikov. Napovedi so črnoglede, saj mladi avta ne dojemajo tako kot starejše generacije, ki si vsakdana brez njega ne predstavljajo, vse več ljudi pa se odloča tudi za cenejšo souporabo avtomobila. Zato se ne gre čuditi, če bo čez deset let na cestah občutno manj vozil, kot se jih vozi danes, kar lahko industrijo upravičeno skrbi.
