Pa začnimo kar z motorjem – v obeh primerih je bil to dvolitrski turbodizelski z znamkino oznako 300 d, ki pomeni največjo moč 180 kilovatov (245 konjev) in najvišji navor okroglih 500 Nm. Pri manjšem GLC je to drugi najmočnejši dizelski motor v ponudbi, pri večjem GLE najšibkejši, v vsakem primeru pa gre za najmočnejšega štirivaljnika. Ki, jasno in logično, izpolnita, upali bi si trditi, tudi pričakovanja zelo zahtevnih (če ne najzahtevnejših) kupcev GLC, saj je avto z njim resnično odziven in lahkoten (do stotice denimo pospeši v vsega 6,5 sekunde). Po drugi strani pa v nobenem pogledu ni prešibak niti za več kot dvotonsko »pošast« GLE. Resda pri njem ne boste občutili enake lahkotnosti ali res hipne odzivnosti, ki vas prilepi na sedež, pa čeprav do stotice še vedno zmore v zavidljivih 7,2 sekunde, a naj se sliši še tako čudno, za naš okus temu malce bolj uglajenemu avtomobilu tovrstna umirjenost celo pristaja. Pa čeprav je umirjenost bržčas celo pretiran izraz in ga lahko uporabljamo zgolj v okvirih tovrstnih avtomobilov in pač tega, da so drugi motorji pri GLE močnejši. Tudi pri visokih hitrostih in polno naložen je namreč ta avto odziven kot le malokateri »vsakdanji«, je pa jasno, da nam je zaradi velikosti in teže porabil malce več goriva – 7,9:7,5 litra dizla na 100 kilometrov.
Če smo omenili, da je eden manjši in drugi večji, dodajmo, da v številkah pri dolžini to pomeni 26 centimetrov (492:466), pri višini 16 (180:164), pri širini (202:189) in medosni razdalji (300:287) pa 13 centimetrov v korist GLE. Že iz teh številk je razvidno, da je ta precej mogočnejši avto, razlika pa se še bolj, kot se vidi in prebere, občuti. Resda smo z GLC uživali in nismo imeli nikakršnih težav s prostorom, pa tudi za prtljago ga ob 550-litrskem prtljažniku ni zmanjkalo, a GLE je pač vseeno neki drug svet. Pa ne samo prostorsko, kjer blesti v vseh pogledih, saj denimo kolegu »dvometrašu« zadaj nikakor ni primanjkovalo prostora, prtljažnik pa je z osnovnimi 690 litri kot luknja brez dna. GLE je drug svet tudi zaradi tega, ker če denimo med predstavniki »običajnih« znamk še najdemo kakšen polno opremljen posamezni primerek, ki se GLC vsaj približno lahko postavi po robu, takega niti približno ni na vidiku, ko gre za GLE. To je pač eden tistih redkih avtomobilov, ki so za veliko večino med nedotakljivimi in katerih konkurente je preveč že, če jih hočemo prešteti na prste ene roke. Avto, ki te pusti odprtih ust. Kljub udobnim sedežem GLC in odličnim voznim lastnostim, za SUV zavidljivi »trdnosti« v ovinkih in drugih plusih, je pri GLE vse dvignjeno še nekaj stopenj više. Pri sedežih lahko govorimo že o foteljih, instrumentna plošča novejšega datuma je še bolj atraktivna in deluje kakovostneje od sicer prenovljene pri GLC…
No, ravno pri instrumentni plošči pa se moramo zadržati še kak trenutek. Pri GLC je namreč ta novejše Mercedesove generacije, s katero je postavil nove standarde, na čelu z dvema velikima zaslonoma za volanom in na sredini. Dva zaslona, pregledna z atraktivno grafiko in prilagodljiva kot le kaj, ima sicer tudi GLC, le da je sredinski »plavajoč«, malce »štrli« in niti približno ni videti estetsko tako vrhunsko kot pri GLE. Volanska obroča sta zelo podobna, upravljanje vseh mogočih funkcij je z gumbi in drsnikoma (levi za zaslon za volanom in desni za centralni zaslon) precej enostavno, a vseeno se ravno s slednjima včasih še vedno kaj zatakne oziroma preveč »premakne«. Enako velja tudi za drsno ploščico na sredini, ki jo ima po prenovi namesto vrtljivega gumba zdaj tudi GLC. Ta je hitra, odzivna, a vendar nikoli in nikdar toliko natančna in med vožnjo priročna, kot je bil vrtljivi gumb. Tega tudi kombinacija vseh možnosti (upravljanje na volanu, prek ploščice, s centralnim zaslonom, občutljivim za dotik in ustno) po praktičnosti pač ne ujame, recimo pa, da se mu približa.
Glede opreme je na mestu ugotovitev, da v osnovi ponujata veliko, dovolj, da človek resnično izkusi »mercedesa«, pa je seveda treba doplačati marsikaj. In če v osnovi GLE stane razumskih 15 tisočakov več (69.990:54.410 evrov), nas je toliko bolj šokiralo, da je bil testni GLC celo dražji (91.849:90.437). Resda je imel tako rekoč vse, kar lahko ima, pri GLE pa bi se še lahko izmišljevali, a tudi malce skromnejši večji avto naredi neprimerno večji vtis, ob tem pa je, ne glede na opremo, cena za avto GLC-razreda, enostavno pretirana. Več pa v sklepu.
