Ni dvomiti, da se bodo še kdaj zapisali v zgodovino. Danes se bomo lotili desetih, vsaj po našem spominu najbolj zanimivih kulturniških afer, ki so nastale po osamosvojitvi Slovenije. Naše delo ni bilo lahko, afer, ki so pretresale kulturniški svet, je bilo veliko več kot deset, kolikor jih še prenesejo naše strani. Tudi zato smo se odpovedali kulturno-umetniškim aferam, ki so se dogajale v časih nove in stare Jugoslavije ali celo v časih stare Avstrije.
Kobalov plagiat 2019
Verjetno najbolj odmevna kulturno-umetniška afera je komaj kakšno leto stara zgodba, v kateri je v glavni vlogi nastopal Boris Kobal, priznan režiser, dramatik, igralec, komik in vodja mnogih bolj ali manj profesionalnih gledaliških moštev. Mojster šale, človek, ki si upa reči »pizda« ali celo »pizda materina«, torej človek brez dlake na jeziku. Za potrebe celjskega ljudskega gledališča, predvsem pa za soliden honorar, je oddal izvirno slovensko delo Profesionalci espe, za katerega se je v času, ko so ga že igrali, izkazalo, da je komad La prova generale italijanskega avtorja Alda Nicolaja. Kobal, ki je moral honorar in stroške vrniti, se je izgovarjal na depresijo, zaradi katere ni napisal izvirnega dela, a publika se je zgolj zgražala. Še posebej njegovi nasprotniki z desne, ki so ga imeli v želodcu zaradi humoristične oddaje TV Poper. Je pa zanimivo, da je bilo v Sloveniji v zadnjih letih razkritih tudi nekaj drugih javnih osebnosti (Mojca Mavec, Vida Žabot), ki so bolj prirejale – oziroma kradle – kot pisale svoje članke, pa se jim ni zgodilo nič hudega. Bomo videli, kako bo s Kobalom, ki mu bodo začeli soditi januarja.
Strelnikoff in Marija Pomagaj 1998
Februarja 1998 je celjska skupina Strelnikoff izdala ploščo z naslovom Bitchcraft. A bolj kot muzika je pozornost vzbudila naslovnica, na kateri je bil potret brezjanske Marije Pomagaj, ki v naročju namesto Jezusa drži podgano. Fantje so razlagali, da ovitek predstavlja protest proti uradnim stališčem Rimskokatoliške cerkve, še posebej v zvezi s splavom. Verniki so se razburili, ploščo je obsodil sam nadškof Fran Rode. Menda je 5000 ljudi zahtevalo, da glasbenike obsodijo. Pa jih niso. Na višjem sodišču so ugotovili, da je ovitek zgolj neokusen.
Marko Brecelj in cerkveni zvonovi 2003
»Povedati smo hoteli, da je klerikalizem temeljni slovenski ekoproblem. Pokazali pa smo, da je utišanje preglasnih koprskih zvonov rešljivo tehnično vprašanje,« je za Dnevnik izjavil vsestranski slovenski umetnik Marko Brecelj, potem ko je avgusta 2003 s svojimi somišljeniki oblekel zvonove koprske cerkve, da niso zvonili. In tako je menda ostalo 20 ur. V zvonik so Brecelj in ekipa prišli povsem normalno, plačali so celo vstopnino in se zanimali za skupinski popust. Cerkev je dejanje obsodila, javnost pa se je bolj ko ne zabavala.
Zavrnitev Prešernove nagrade 2000
Leta 2000 je Prešernovo nagrado dobila (in zavrnila) vsestranska umetnica Svetlana Makarovič. Povedala je, da gre za protest, ker je upravni odbor sklada za življenjsko delo nagradil vatikanskega ustvarjalca mozaikov patra Marka Ivana Rupnika, čeprav naj bi strokovna komisija za nagrado predlagala slikarja Gustava Gnamuša. Za Makarovičevo je Rupnik soboslikar. Zanimivo, da je bil takratni predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada dr. Jože Kušar, arhitekt, specializiran za obnovo cerkva in župnišč. Desnica je umetnici očitala, da pa državne pokojnine ni zavrnila.
Ukinitev kulturnega ministrstva 2012
Drugo Janševo vlado (od 10. februarja 2012 do 20. marca 2013) so sestavljali SDS, DL, DeSUS, SLS in NSi. Vlada je padla po tem, ko je protikorupcijska komisija ugotovila nepravilnosti pri financah premierja Janeza Janše. Kulturnikom je vlada ostala v spominu zato, ker je ob vsesplošnem varčevanju ukinila tudi samostojno ministrstvo za kulturo. Novo ministrstvo, na katerega so stlačili tudi kulturnike, se je imenovalo Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Vodil ga je dr. Žiga Turk. Kulturniki so se borili s peticijo, a niso bili uspešni.
Vinci Anžlovar oklofuta ministra 1994
Režiser Vinci Anžlovar je maja 1994 na sedežu ministrstva za kulturo na Cankarjevi 5 oklofutal ministra Sergija Pelhana. Anžlovar je tako protestiral proti kulturni, natančneje proti filmski politiki, ki jo je vodil primorski politik. Po obračunu sta bila tako pretepač kot pretepeni redkobesedna, oba sta trdila, da je bila klofuta bolj vzgojna kot nasilna. Vsekakor je imel minister srečo, lahko bi bilo bolj krvavo. Filmski delavec je kasneje namreč zlomil čeljust mariborskemu igralcu Branku Šturbeju, ker ga je menda užalil.
Eclipse in ptujska Marija 2008
11 (In Emotion We Break) je bil naslov performansa tandema Eclipse iz leta 2008. Umetnici Samira Kentrić in Tina Kolenik sta se ukvarjali z znanim motivom Marije, zavetnice Ptujske Gore, ki pod plaščem ponuja zavetje številnim. V primeru Eclipse je bila Marija gola. Art porno performans je postal stvar širše javnosti potem, ko je Delo objavilo fotografijo dogodka. Umetnici je policiji prijavil takratni direktor Urada za verske skupnosti Drago Čepar, a do sodnega postopka ni prišlo, čeprav so se cerkvene institucije odzvale zelo burno.
Kritike del Maje Smrekar in Simone Semenič 2018
Zgražanje nad umetniki ni stvar preteklosti. Lani, recimo, so nekateri mediji in javni delavci ostro napadli nagrajenki Prešernovega sklada, dramatičarko Simono Semenič in intermedijsko umetnico Majo Smrekar. Prvi so očitali, da je oskrunila državo, ko se je noseča slikala z razrezano slovensko zastavo. Smrekarjeva pa je grešila, ker si je v umetnost dovolila na neposreden način vplesti povezanost živali in ljudi. Zgroženi vodja slovenske desnice je na Twitterju zapisal, da se izrojena levica na kulturni praznik iz nas norčuje kot še nikoli doslej.
Gladovna stavka Mihe Turšiča 2015
Septembra 2015 je zaradi neurejenih razmer za delovanje začel gladovno stavkati v. d. direktorja Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij Miha Turšič. Ministrstvo za kulturo namreč ni zagotavljalo sredstev za delovanje zavoda, ki so bila sicer že dogovorjena. Turšič je vztrajal 17 dni, s stavko pa je prenehal, ko mu je premier Miro Cerar obljubil, da bodo zadeve uredili. In kaj se je zgodilo? Nič posebnega. Stavba Kulturnega središča je postala Center Noordung, še vedno je v lasti občine Vitanje, a je njegovo delovanje zdaj pod okriljem ministrstva za gospodarstvo.
Goreči križ v Strunjanu 2002
Kipar Dean Verzel in fotograf Goran Bertok sta se 6. aprila 2002 v umetniški akciji lotila starega strunjanskega križa. V akciji z delovnim naslovom Umetniški projekt sveti križ sta betonski križ iz leta 1600 ovila v aluminijasto folijo in posebno oblogo, ga polila z bencinom in zažgala. Koprski kriminalisti so zoper umetnika vložili kazensko ovadbo zaradi suma kaznivega dejanja poškodovanja ali uničenja stvari posebnega kulturnega pomena. A se ni zgodilo nič, ker je piransko okrajno sodišče ugotovilo, da je bil betonski križ pred požigom primerno zavarovan in da na njem ni znakov poškodb.
