V začetku tega meseca je sicer vztrajal, da pri njegovi porabi kreditne kartice ni nič vznemirljivega, objavljanje podatkov pa je označil za zganjanje senzacionalizma. Pri desetih milijonih dolarjev, ki so se še neugotovljenega dne na neugotovljen način ugotovljeno znašli na njegovem zasebnem računu iz državnega razvojnega sklada, ki ga je pod okriljem finančnega ministrstva ustanovil kmalu po prevzemu premierskega položaja, strošek 63.500 dolarjev res ni videti senzacionalen. Mu pa ta pridih daje namen. Iz priloženih računov je bilo namreč razvidno, da jih je odštel v znameniti draguljarni De Grisogono na Sardiniji. »Moral sem to narediti,« se je na sodišču zagovarjal Najib in pojasnil, da je med dopustovanjem na italijanskem otoku nenadejano naletel na katarskega šejka Ahmeda Jasima Al Tanija, tedaj v vlogi premierja, ter se mu je zdelo primerno, da ga obdaruje. Ni pozabil niti na šejkovo ženo, vse skupaj pa je predstavil kot državno obvezo pri ohranjanju odličnih odnosov s Katarjem in oddolžitev za šejkova darila ob uradnem obisku v Maleziji, ki pa jo je plačal iz lastnega žepa. Da je njegova radodarnost skoraj brezmejna, se je pokazalo tudi pri računih iz Chanela. Dobrih 130.000 dolarjev v Honoluluju in precej skromnejših 30.000 dolarjev v Bangkoku, ker se mu je mudilo domov k žrtvam poplav v Kota Bharu, je potrošil za darila ženi. Da daril v hiši ni manjkalo, je pokazala že preiskava ob njegovi prvi aretaciji julija 2018. Preiskovalci so zasegli 1400 ogrlic, 567 dragocenih torbic, 2200 prstanov, 1600 brošk in 14 tiar v skupni vrednosti več kot 250 milijonov dolarjev.
Brezmejna radodarnost malezijskega premierja
Obiski bivšega malezijskega premierja Najiba Razaka na sodišču, potem ko se je z milijonskimi varščinami že trikrat rešil pripora, postrežejo z zanimivimi razkritji.
Najiba Razaka, bivšega malezijskega premierja, so zaradi »razsipavanja« denarja ponovno poklicali pred sodišče.
