Te dni se gostinci, hotelirji in drugi turistični ponudniki pripravljajo na zadnji vrhunec tega leta – na novoletne praznike, ki jim tradicionalno popravijo statistiko navzgor. A že zdaj je jasno, da bo turistična statistika šesto leto zapored rekordna, čeprav se rast v primerjavi z minulimi leti nekoliko umirja. V letošnjih prvih desetih mesecih je Slovenijo obiskalo dobrih 320.000 ali šest odstotkov turistov več kot v enakem obdobju lani, domači in tuji gostje pa so skupaj ustvarili 14,3 milijona prenočitev.
V Ljubljani bodo letos znova našteli krepko več kot milijon obiskovalcev in dva milijona prenočitev, v Piranu se bodo tej magični meji zelo približali oziroma jo mogoče celo presegli. »Obisk je bil že lani rekorden, ko smo v občini Piran v celem letu dosegli 1,9 milijona prenočitev, letos so podatki za prvih deset mesecev še za odtenek boljši. Za praznike si obetamo dobro zasedenost. Hoteli so za novo leto vedno polno zasedeni, za proste sobe se je treba podvizati,« pojasnjuje Lea Šuligoj iz Turističnega združenja Portorož. Tudi v Postojnski jami gredo številke navzgor. Letos pričakujejo 868.800 obiskovalcev, kar se lahko kosa z zlatim obdobjem jame v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja.
Petzvezdična doživetja
Po čem pa si bodo leto 2019 zapomnili turistični delavci? Saša Černalogar Mrak, ki v Čekovniku nad Idrijo, daleč od množic, stran od ponorelega sveta in družbenih omrežji razvija petzvezdični butični turizem za pare, je imela nekaj predaha le v marcu. »Leto 2019 je bilo za nas zelo pisano leto. Po sprva uspešnih poletnih sezonah so se obiski gostov letos razširili na skoraj vse leto. Aktivna sezona se je začela že maja in nadaljevala do avgusta, ko so gostje resnično prihajali drug za drugim. Pričakovali smo nekoliko bolj umirjen oktober in november, a smo bili za jesenske počitnice polno zasedeni. Vstopili smo v praznični december, ki je za nas pester kot nobeno leto doslej. Te dni pripravljamo posebno doživetje – božični piknik pod zvezdami, ki bo v prijetnem okolju zimske narave pomenil dodatno ponudbo,« pripoveduje Idrijčanka, ki je na domačiji svoje babice uredila oazo miru. »Nam na podeželju se zdi povsem vsakdanje, da ponoči ni prometa, da se vidi čudovito zvezdnato nebo, da nas ne zbudi hrup, temveč se zbudimo sami, ko smo dovolj naspani,« opisuje, zato se je tudi gostom odločila ponuditi odklop od odnosov, akcije, hitenja, mestnega vrveža, odklop od težnje ugajati drugim in delati za druge. Ustvarjanje butičnega in trajnostno naravnanega turizma ji pomeni velik izziv, a vseeno meni, da Slovenija ne sme postati samo dežela za petične goste. »Slovenija mora ponuditi inovativno ponudbo, vezano na naravne danosti, v vseh cenovnih razredih: tako za pohodnike, avanturiste in popotnike, mlade, družine kot tudi za pare, poslovneže, petične in najzahtevnejše goste. Ta pestrost turistične ponudbe pa mora temeljiti na kakovosti,« poudarja, da je le kakovost zagotovilo, da se bodo gostje vedno znova radi vračali.
Prvi mož Postojnske jame Marjan Batagelj si bo leto zagotovo zapomnil po vnovični rasti, odprtju Vile Planinke na Jezerskem za najpetičnejše goste in muzeja prisluškovanja v hotelu Jama. »Ves dobiček vsako leto vložimo v nove naložbe in prav nič drugače ne bo prihodnje leto. Verjetno je zato hitrejša tudi naša rast, saj gostje zelo hitro opazijo, ali se neka destinacija nenehno razvija ali pa gre za neko postarano destinacijo, kjer se nič ne vlaga,« je dejal na nedavni predstavitvi rezultatov. Ti bodo po njegovih pričakovanjih od lanskih boljši za 15 odstotkov.
V Piranu so najbolj ponosni na Pina
V občini Piran so od januarja do konca oktobra našteli 1,74 milijona prenočitev, tretjina jih je bila Slovencev, med tujci so na prvih mestih Avstrijci, Nemci, Italijani in Madžari. Vse več gostov prihaja iz Češke, Slovaške in Poljske. V Turističnem združenju Portorož med dosežki letošnjega leta na prvo mesto postavljajo Pina – pametnega pogovornega robota. Pino »domuje« na svojem profilu na facebooku. Uporabniki ga lahko povprašajo o namestitvah, aktivnostih v turističnem kraju, splošnih informacijah o dogodkih, vremenu ali vodenih ogledih. Pokaže najljubše skrite kotičke v Piranu, pove, kje popiti najboljšo kavo v Portorožu, usmeri vas na najbližje parkirišče… Za zdaj govori le v angleščini, bojda pa se že uči tudi drugih jezikov. »Ponosni smo, da je naša turistična destinacija prva v Sloveniji, ki uporablja tako napredne tehnologije, kot je pametni pogovorni robot. Cilj je uporabnikom zagotavljati informacije 24 ur na dan oziroma tudi v času, ko naše turistične informacijske pisarne niso odprte,« je ponosen Igor Novel, direktor Turističnega združenja Portorož. Ponosni so tudi na nagrado websi za prenovo svojega spletnega portala, na tri nove krožne poti, pa na novo galerijo na prostem, ki je oktobra zaživela na obmorski promenadi med Piranom in Portorožem pod mogočnimi oboki Bernardina.
Za rastjo tudi težave
V ozadju slovenskega turizma seveda ni vse rožnato – slovenski turizem se bolj kot kdaj prej srečuje z resnim pomanjkanjem delovne sile in s težavami v prestrukturiranju turističnih podjetij v državni lasti. Prizadevanje, da bi gosta pri nas v povprečju zadržali več kot tri dni, še ni obrodilo sadov. Mnogo hotelov klavrno propada, nekaj krajev se v največji turistični sezoni duši v navalih turistov. Za nameček so se septembra zaradi zloma Adrie Airways zamajali temelji kongresnega turizma. V veliki negotovosti so bili po stečaju edinega slovenskega letalskega prevoznika organizatorji pomembnih kongresov, ki se bodo prihodnje leto zgodili v Ljubljani. Kongresni turizem je namreč eden od pomembnih segmentov turizma in po nekaterih podatkih v celotno turistično malho prispeva približno 15 odstotkov prihodkov, v Ljubljani pa še precej več, od 50 do 60 odstotkov. V zraku so viseli trije veliki kongresi z več kot tisoč udeleženci, a na koncu – vsaj tako kaže – Adria vendarle ne bo kriva za zlom slovenskega turizma, saj so tuji prevozniki hitro uvedli nekatere nove povezave do naših najzvestejših gostov.
