Američani obožujejo statistiko, na trenutke se zdi, da ta v njihovem pojmovanju športa pomeni tako rekoč vse. Mediji s(m)o napihovali podatek o tem, kako je Luka Dončić po številu zaporednih tekem z vsaj 20 točkami ter po petimi skoki in podajami prehitel legendarnega Jordana, tako da je moral nazadnje prav Dončić potegniti zavore, ko je dejal, »da se nihče ne more primerjati z Jordanom. Da je Michael eden in edini, govora o statistiki pa preveč«. A seveda je Ljubljančan v drugi sezoni poskrbel tudi za statistiko. Izboljšal je met iz igre (48,2 odstotka) in izza črte za proste mete (80,2 odstotka) ter ohranil številke pri metu za tri (32,8 odstotka). Na dosedanjih 24 tekmah druge sezone v ligi NBA v povprečju zabeleži 30,4 točke, 9,9 skoka in 9,3 podaje. Da, brez slabe vesti mu rečemo gospod trojni dvojček.
In nič drugače ni bilo na tekmi v mehiški prestolnici Ciudad De Mexico, kjer je bil Ljubljančan glavni junak zmage svoje ekipe Dallas Mavericks, ki je z nekaj vmesnih težav s 122:111 premagala Detroit Pistons. Mladi slovenski as je k zmagi dodal 41 točk, 12 skokov in 11 podaj, s čimer je izboljšal dozdajšnji točkovni rekord Devina Bookerja (39 točk), ko govorimo o tekmah lige NBA v Mehiki, ki sicer v obmorski državi Severne Amerike potekajo od leta 1992. Pri tem je z osmim trojnim dvojčkom izenačil svoj skupni izkupiček lanske sezone. To je bil hkrati prvi trojni dvojček košarkarja lige NBA izven Amerike in Kanade ter njegov drugi trojni dvojček z več kot 40 točkami, kar ni uspelo še nobenemu košarkarju mlajšemu od 21 let.
Hitro postane jasno, kako je imel Dončić prav, te presnete statistike je resnično veliko, pomembno je torej spregovoriti tudi in predvsem o tistem, česar statistika ne pove. Zakaj je okoli 100 novinarjev čakalo dve uri na Dallasov ekipni avtobus in zakaj so nato ti novinarji najbolj navdušeno obkolili ravno slovenskega zvezdnika, četrtkova jutranja naslovnica mehiškega nacionalnega časopisa Reforma pa se je radostila – »Luka prinesi svojo čarovnijo«. In jo je prinesel, a še preden je sodnik vrgel prvo žogo, je Luka ob krilnem centru Detroita Blaku Griffinu prijel za mikrofon in nagovoril več kot 20 tisoč ljudi v dvorani. V tekoči španščini, kako drugače, Griffin pa se je za njim z nasmehom na obrazu raje držal angleščine.
Takšnih trenutkov, zdi se, pri Dončiću niti izven igrišča enostavno ne zmanjka. A tisto, kar je najpomembneje, pove s svojimi predstavami med obročema. Posebej takrat, ko je za njim slabša tekma, kot na primer nedavni poraz proti Sacramentu, ko je bil slovenski čudežni deček v središču pozornosti zaradi prerekanja s sodniki. A ima za kritike, ki se ob takšnih priložnostih z veseljem oglasijo, vsaj zaenkrat vedno pripravljen odgovor. Tako so tudi mehiški ljubitelji videli, kakšen košarkar se skriva za to statistiko. Zakaj vse več ameriških poznavalcev Luko postavlja v sam igralski vrh lige. Kako kljub komajda drugi sezoni čez lužo prevzema pobudo na igrišču, dvigne ekipo, ko ta pade in s kakšno lahkoto razigrava soigralce. Zgolj atraktivne podaje soigralcema Dwightu Powllu in Kristapsu Porziņģisu z mehiške tekme si je vredno ogledati večkrat.
In ravno te podaje, ta čudoviti občutek za igro, so tisto, kar Dončića ločuje od nekaterih drugih neizprosnih strelcev lige. Njegov slog je lahkoten, podaje kot po pravilu pridejo v pravem trenutku in, kar je najpomembneje, ne zmanjka jih. Luka Dončić osvaja NBA tako, kot je osvajal evropsko košarko. Bivši igralec španskega Reala ni samo vrhunski igralec, ampak vrhunski igralec, zaradi katerega vsi okoli njega igrajo bolje. Ni James Harden, ki vidi samo obroč, in ni LeBron James, ki ruši vse pred sabo. Zaradi tega mu glavne vloge v moštvu ni dal zgolj legendarni teksaški trener Rick Carlisle pač pa tudi slačilnica. To se čuti in vidi na vseh korakih in vseh objavah na družbenih omrežjih. Luka Dončić podaja, meče in prodira, kot si zamisli. Luka Dončić je še mlad, igra z nasmehom otroka, a je njegova igra že sedaj nekaj, zaradi česar komentatorji in navijači odpirajo usta, nasprotniki pa izgubljajo živce. V živo je to videla tudi Mehika. Trener Detroita Dwane Casey pa je po tekmi povedno dejal: »Dončić nas je razbil. Dallas je odlična ekipa. V ligi ni igralca, ki bi ga lahko pokrival celotno tekmo.« Je sploh potrebno kaj dodati?
