V pravicah bodo izenačili vse črnce z belci, ki bodo na dan uveljavitve zakona starejši od štirideset let. Zaradi kompleksnosti problematike so se dogovorili, da bodo rasno diskriminacijo črncev odpravili postopoma.

Prvo leto po uveljavitvi zakona bodo zagotovili vsem črncem, starejšim od štirideset let, da se bodo lahko vozili z javnim prevozom na enak način kot belci. Seveda ta pravica ne bo pripadla tistim črncem, ki so na dan uveljavitve zakona že bili starejši od štirideset let.

Naslednje leto bodo dovolili zaposlovanje črncem na delovnih mestih, ki so jih v preteklosti zasedali pretežno belci. To pravico bodo lahko izkoristili samo tisti, ki so bili pred uveljavitvijo te določbe mlajši od štirideset let. Za tiste, ki so že napolnili štirideset let pred uveljavitvijo zakona, ta pravica ne bo veljala.

Tretje leto po uveljavitvi zakona bodo lahko črnci obiskovali kinopredstave v kinodvoranah in gledališke predstave v gledališčih, ki so jih včasih lahko obiskovali le belci.

Četrto leto bodo črnci lahko obiskovali restavracije in ostale gostinske lokale, ki so bili za njih prepovedani v preteklosti.

Peto leto po sprejemu zakona o odpravi rasne diskriminacije med belci in črnci v Butalabami se bodo črnci, ki bodo takrat dopolnili štirideset let, lahko preseljevali iz črnskih getov tudi v četrti, ki so jih pred tem pretežno naseljevali belci.

Šesto leto bodo pridobili volilno pravico vsi črnci, ki bodo v tem letu stari štirideset let ali manj.

Vsem, ki so bili na dan uveljavitve posamezne pravice za črnce že starejši od štirideset let, pravica ne bo pripadala. Oni bodo za vedno ostali diskriminirani. Nikoli se ne bodo smeli voziti z javnim prevozom, nikoli se ne bodo mogli zaposliti na delovnih mestih, ki so bila včasih rezervirana samo za belce; nikoli ne bodo smeli obiskovati kinopredstav in restavracij, ki so bile včasih rezervirane za belce. Nikoli ne bodo smeli zapustiti črnskih getov, samo zaradi tega, ker so se rodili nekoliko prezgodaj. Iz istega razloga tudi voliti ne bodo mogli nikoli v svojem življenju.

Ali se to ne sliši zelo znano prebivalcem v deželi na sončni strani Alp? Ali ni izenačitev med spoloma v zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ga je slovenski parlament sprejel v začetku meseca decembra letos, urejena na enak način, kot je bila uvedena enakopravnost med belci in črnci v Butalabami?

Tako bodo tisti, ki so bili upokojeni med letoma 2013 in 2019, do konca življenja diskriminirani, saj bi za njih odmerni odstotek 57,25 odstotka veljal do njihove smrti. Tisti, ki se bodo upokojili v letu 2020, bodo do konca življenja prejemali pokojnino, ki jim bo odmerjena v višini 58,5 odstotka od 24-letnega povprečja izplačanih plač. V letu 2021 ravno tako do konca svojega življenja ne bodo dosegli enakopravnosti med spoloma. Enako v letih 2022, 2023, 2024 in leta 2025. Šele tisti, ki se bodo upokojili v letu 2026, bodo dosegli enakopravnost med spoloma. Po ustavi Republike Slovenije je pravica do enakosti opredeljena v njenem 14. členu.

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v svojih določilih o postopnem izenačevanju med spoloma pri določanju odmernega odstotka za upokojitev, po mojem mnenju, krši ta člen ustave.

Imamo kar nekaj upokojenih ustavnih sodnikov. Veliko upokojenih sodnikov, odvetnikov, pravobranilcev in drugih specializiranih strokovnjakov s pravnega področja. Ravno tako je veliko upokojenih profesorjev s pravne fakultete. V vladi imamo uglednega ustavnega pravnika. Ali se res nihče ne more oglasiti in jasno in glasno povedati, da tako uvajanje enakopravnosti oziroma enakosti pred zakonom enostavno ne gre?

Kajtimir Kunc, Zagorje ob Savi