Saubermacherjeva kompostarna bo samo še do konca leta sprejemala biološki razgradljivi material, postopek njegove predelave pa bo trajal predvidoma še do konca junija 2020. V tem času bo obrat torej tehnično gledano še odprt, a le za namene predelave. To je tudi skrajni datum, po katerem se bo dejavnost kompostiranja povsem prenehala, so za STA pojasnili v Saubermacherju.
Za zaprtje kompostarne so se odločili zaradi številnih očitkov, da je Vrhnika podvržena neprijetnim vonjavam. Z zaprtjem želijo podkrepiti vsa pojasnila, ki so jih podali v preteklosti, da njihova kompostarna ni vzrok motečega smradu na Vrhniki. S tem želijo, kot so pojasnili v družbi, dokazati, da spoštujejo lokalno okolje in krajane, in si na dolgi rok pridobiti tudi naklonjenost načrtom »za nove dejavnosti na lokaciji Vrhnika«.
Saubermacherjeva kompostarna ima po podatkih okoljskega ministrstva dovoljenje za letno predelavo 4460 ton biološko razgradljivih odpadkov, kar je precej manj kot kompostarna Rosa, ki na Vrhniki obratuje od leta 2010 in ima dovoljenje za predelavo 20.000 ton odpadkov letno, upravlja pa jo družba Roks recikliranje iz Ljubljane.
Kompostarna Rosa: o zaprtju ne razmišljamo
Kompostarna Rosa prevzema biološke odpadke z vrtov in gospodinjstev, ki jih dovažajo komunalna podjetja. »O zaprtju ne razmišljamo, saj menimo, da smo edina kompostarna v Sloveniji, ki iz biološkega odpadka proizvede kvaliteten kompost za občo uporabo. Obratujemo z vrhunsko strojno opremo, ki je že desetletja preizkušena v EU,« je za STA navedel direktor podjetja Roks recikliranje Matjaž Rus.
Na vprašanje o tem, kako v kompostarni Rosa zagotavljajo, da je izpustov smradu v okolje čim manj, je pojasnil, da je kompostarna od strnjenega naselja oddaljena 1,5 kilometra in da so leta 2011 namestili nov biofilter, ki so ga spomladi letos obnovili. Zagotavlja, da redno opravljajo meritve biofiltra pri pooblaščeni družbi in da so rezultati vedno znotraj vseh mejnih vrednosti.
»Smrad v okolju je bil po javno dostopnih podatkih, kot so zapisniki sej občinskega sveta in poročanje medijev, prisoten že mnogo pred letom 2010. Zadnji dve leti niti nismo dobili kakršnekoli pritožbe,« je zapisal Rus.
Na občini so z odločitvijo Saubermacherja o zaprtju kompostarne zadovoljni. »S tem se tudi končajo izgovori druge kompostarne, da smrad ne izvira od njih,« je dogajanje za STA komentiral vrhniški župan Daniel Cukjati. Napovedal je, da se bo občina po zaprtju Saubermacherjeve kompostarne aktivno lotila reševanja smradu, ko bodo lažje določili njegov izvor. Načrta reševanja še nimajo, tudi meritev občina še ni izvedla.
Inšpekcija za okolje lani in letos prejela okoli 170 prijav zaradi smrada na Vrhniki
Inšpekcija za okolje je sicer lani in letos prejela kar okoli 170 prijav zaradi smrada na Vrhniki, ki ga domnevno povzročata kompostarni. V obeh kompostarnah so bili v tem času opravljeni redni in tudi nenapovedani inšpekcijski pregledi. Ti letos niso ugotovili nepravilnosti, lani pa je bil zaradi kršitve okoljevarstvenega dovoljenja zoper družbo Saubermacher uveden prekrškovni postopek, ker kompostarna ni delovala v skladu z okoljevarstvenim dovoljenjem.
Inšpektor je družbi izrekel globo v višini 75.000 evrov, dvema odgovornima osebama pa vsaki po 3500 evrov. A globa ni bila plačana, so za STA pojasnili na inšpektoratu. Saubermacher je namreč podal vlogo za sodno varstvo, ki ji je sodišče ugodilo. Prekrškovni postopek se je ustavil, ker očitano ravnanje naj ne bi bilo prekršek.
Ker v Sloveniji ni splošnega predpisa, ki bi urejal »prekomeren« izpust smrada v okolje, lahko inšpektorji nadzor glede "prekomernega" smradu pri zavezancih na navedenem območju vršijo le v okviru izdanih okoljevarstvenih dovoljenj. Ker pa se inšpekcija zaveda problematike, jo poskuša posredno, pri izvajanju poostrenega nadzora nad zavezanci, ki so lahko potencialni povzročitelji vonjav v okolju, vsaj omiliti, če že ne rešiti, so dodali na inšpekciji.
