Domača pica je kraljica

Pica je pečena jed iz vzhajanega testa, pretlačenega paradižnika in mocarele, se glasi osnovni opis jedi, kakršno na jugu Italije pečejo že vsaj od leta 1750. Natančno pravilo veli, da mora biti neapeljska pica na sredini tanka največ tri milimetre, na robu debela največ dva centimetra, obložena z omako iz paradižnika san marzano iz okolice Vezuva, z bivoljo mocarelo iz Kampanje in svežo baziliko. Ob tem ne sme biti širša od 35 centimetrov, testo iz ostre (durum) moke pa mora biti ročno raztegnjeno (in ne valjano!). Pečena mora biti v 60–90 sekundah v krušni peči pri 485 stopinjah. Vse to lahko upoštevamo pri pripravi domače pice, le s krušno pečjo bo križ in se moramo zadovoljiti z navadno pečico, ki dosega temperature do največ 300 stopinj, zato se čas peke podaljša. Ni se nujno strogo držati priporočil Neapeljčanov, dobro pa jih je poznati. V vsakem primeru naj bo testo dobro spočito, raztegnemo ga na tenko in pazimo, da ga ne obložimo preveč, saj bo takšna pica bolj kuhana kot pečena. Pečemo jo vedno čim krajši čas pri najvišji temperaturi, ki jo zmore pečica, in to na najnižji možni višini.