Božično žito je zagotovo ena od rastlin, ki se v tem času pogosto znajdejo v naših domovih. Če ga niste posejali na god svete Barbare, 4. decembra, imate še čas, da ga posejete na Marijin praznik, 8. decembra, ali čez nekaj dni, 13. decembra, ko goduje sveta Lucija. Pšenica bo do božiča ravno prav zrasla, da bo lepa zelena popestritev jaslic ali dekoracija na praznično obloženi mizi. Velja pa prisluhniti tudi napovedi, da če pšenična zrna hitro in lepo vzkalijo, bo letina prihodnje leto obilna in zdrava.
Žito, simbol plodnosti, izobilja in sreče
Prav zato, ker ima setev žita v Evropi večtisočletno tradicijo, težko govorimo o pravem začetnem datumu sejanja. Zato pa drži, da je bilo mlado žito močno povezano z obredi plodnosti, tako da ima tudi simbolni pomen. Na najosnovnejši ravni novo žito predstavlja kruh ter simbolizira izobilje in srečo. Zanimiva je tudi različnost simbolike žita v slovenskih krajih. V Idriji denimo gosto žito pomeni dolgo življenje, na Krasu so pozorni na roso, ujeto na njegovih bilkah. Če se na žitu nabere rosna kaplja, to pomeni žalost, suho žito pa je znamenje dobrega.
Morda tudi zato, ker je sejanje božičnega žita enostavno opravilo, ga družine pogosto vzamejo kot del družinskega obreda, v katerega lahko vključijo tudi otroke. Skupaj z njimi lahko spremljate tudi rast žita in jim tako olajšate naporno čakanje do prihoda treh dobrih decembrskih mož. Na izbiro imate dve podlagi: vato in zemljo. V obeh primerih potrebujemo okrasno posodo, v kateri bo žito raslo, in žitna semena. Ta pogosto dobite v prazničnem paketu praktično v vsakem bolje založenem supermarketu.
Nekoliko lažji postopek je sejanje žita na vati, ki jo na debelo položimo po dnu posode. Nato jo namočimo, posujemo z žitom in že smo opravili z božičnim sejanjem. Posodo le še postavimo na svetlo mesto in žito zalivamo, ko se vata začne izsuševati. Pri tej obliki setve lahko pričakujemo, da se bo iz posode začel širiti precej neprijeten vonj. Morda je tudi zato bolj priročno, če žito posejemo v zemljo, ki jo – dve manjši lopatki – prinesemo kar iz bližnjega gozda ali travnika ob hiši. Dobri dve tretjini zemlje stresemo v okrasni lonček, posujemo semena in zasujemo s preostalo zemljo. Zemljo rahlo zalijemo. Da nam žito ne bo zdivjalo, ga lahko občasno tudi porežemo.
Bodika odžene zle duhove, omela privabi poljube
Dom pa lahko okrasimo tudi z drugimi rastlinami, ki nam bodo prinesle osebno srečo in toplino v dom in družino. Zimzelena bodika – prepoznamo jo po svetlečih gladkih listih z ostrimi konicami in rdečimi jagodami, ki so zelo strupene – je nepogrešljiva v zimskih šopkih, najdemo jo tudi v aranžmajih in venčkih. Nekdaj so venci iz bodike krasili glave kraljev in bojevnikov, saj so verjeli, da bodika simbolično odganjala sovražnike.
Omela, zimzelena zajedalka, ki raste na listnatem drevju, je najbolj prisotna v Severni Ameriki, od tam pa je prišla tudi k nam. V božičnem času in njegovem vzdušju je znana šega poljubljanja pod belo omelo. Pri nas morda ta še ni tako uveljavljena, se pa bela omela vedno pogosteje znajde v naših domovih kot del praznične dekoracije. Tudi tej že od nekdaj pripisujejo moč, da od hiše odžene zle duhove. Šopek omele z belimi plodovi, ki dozorijo ravno decembra, je tako lahko lep okras na vhodnih vratih.
Pozabiti pa ne smemo niti na navadni bršljan, zimzeleno lesnato ovijalko, iz katere pletemo velikonočne butare, zaradi lepih temnozelenih listov pa ga s pridom uporabljamo tudi med božičnimi prazniki. Že v starem veku so verjeli v njegovo čarobno moč. Varoval naj bi pred zlobnimi duhovi, simbolizira pa tudi zvestobo. V antični Grčiji in starem Rimu so venci iz bršljana pomenili nesmrtnost in življenjsko moč, posebno mesto pa ima tudi v krščanski simboliki.
