Ob koncu desetletja, ki ga je zaznamovalo spletno pretakanje in poslušanje glasbe, je marsikdo opazil, da so pop skladbe postale daljše, manj strukturirane, albumi pogostejši. Drake, ki je absolutni zmagovalec v svetu pretakanja glasbe, zveni kot čisto nasprotje popa, ki je zaznamoval prejšnja desetletja. Morda je razlog v tehnologiji, morda v vsesplošnem nihilizmu, ki prežema popularno kulturo, a skladbe Roxette se ob koncu leta 2019, ko je po smrti pevke nepreklicno konec tudi njunega delovanja, slišijo kot iz drugega sveta.
Glas Marie Fredriksson je zaznamoval pop glasbo 80. in 90. let. Bil je energičen, primeren tako za refrene, ob katerih se je kričalo med vožnjo v avtu, kot za pop balade, brez katerih v devetdesetih ni minila skorajda nobena nesrečna ljubezen. Skladbe dvojca Roxette so bile učbeniški primeri uspešnic, svoj pristop pa sta verjetno najbolje povzela v naslovu zbirke uspešnic z naslovom Ne dolgočasite nas, preidite na refren (Don’t Bore Us, Get To The Chorus).
V ZDA ju je pripeljala študentka na izmenjavi
Marie Fredriksson in Per Gessle sta se spoznala v 70. letih prejšnjega stoletja, skupina pa je nastala leta 1986, potem ko sta oba že imela vzpostavljeno glasbeno kariero na Švedskem: Fredrikssonova samostojno, Gessle pa s skupino Gyllene Tider, ki je imela na Švedskem kar tri albume, ki so se uvrstili na prvo mesto lestvic. Idejo, da bi nastopala skupaj, je dobil direktor njune založbe, njuna prva skladba pa je imela naslov Neverending Love.
Čeprav je bil prvi album bolj kot ne spregledan, sta že leta 1988 posnela Look Sharp!, na katerem so bile uspešnice The Look, Dangerous, Dressed for Success in seveda Listen to Your Heart. Uspeh na Švedskem je bil neizbežen, v ZDA pa naj bi prišla po zaslugi študentke na izmenjavi, ki je njun drugi album prinesla na radijsko postajo v Minneapolisu. Brez marketinške strategije, zgolj po zaslugi govoric, sta že leta 1989 imela prvo ameriško uspešnico The Look, pozneje pa so se na vrh ameriških lestvic uvrstile še skladbe Listen to Your Heart, Joyride in njuna najuspešnejša skladba It Must Have Been Love, ki je pristala v filmu Čedno dekle, najljubšem filmu predsednika Slovenije.
Ultimativna pesem za razhode
It Must Have Been Love velja za eno najboljših pop balad 80. let prejšnjega stoletja in eno najboljših skladb o razhodih, čeprav je bila napisana po naročilu. Leta 1987 naj bi založba EMI Germany Peru Gesslu naročila, naj napiše »inteligenten božični singel«. Rezultat naročila, ki je na Švedskem izšel s podnaslovom Božič za ljudi s strtim srcem, je bila skladba It Must Have Been Love, ki je na Švedskem sicer prilezla do 4. mesta, a mednarodnega izida ni dočakala.
Za mednarodni uspeh je bilo spet krivo z ZDA povezano »naključje«, saj je skladba, z majhno spremembo v besedilu, kjer je bila beseda »božični« dan zamenjana z »zimski« dan, štiri leta pozneje pristala v romantični komediji Čedno dekle. In eksplodirala. Štirinajst tednov je bila na britanski lestvici, album z glasbo iz filma pa je v ZDA trikrat postal platinast. Po nekaterih podatkih naj bi skladbo na radiih zavrteli kar petmilijonkrat, z njo pa naj bi zaslužili pol milijarde dolarjev.
»Tudi Abba ni dobivala dobrih recenzij«
Kljub mednarodnemu uspehu in presenetljivo veliki količini uspešnic pa sta Roxette zaradi svoje lahkotnosti in sintetičnega zvoka vedno veljala bolj za obrtniško kot pa umetniško cenjeno skupino. Per Gessle se je nekoč celo pošalil, da tudi Abba na Švedskem niso nikoli dobili pozitivne recenzije, a kljub medlim kritikam je njun vpliv na glasbo težko zanemariti. Veliko pove že podatek, da je njuna skladba It Must Have Been Love doživela približno 28 različnih priredb.
Bolj kot odmev ene skladbe je seveda pomembno dejstvo, da se redkokateri glasbenik ali glasbenica, še posebej če ne prihaja iz ZDA ali Velike Britanije, lahko pohvali s toliko uspešnicami, kot sta jih nanizala Roxette. A če upoštevamo, da gre za še en uspešen švedski izvoz, njun uspeh morda niti ni tako presenetljiv.
Pop glasbi vladajo Švedi in Švedinje
Švedska glasba niso samo Abba, Roxette, Ace of Base, Europe, Neneh Cherry, Cardigans, Robyn, Tove Lo, Zara Larrson, Icona Pop, Lykke Li in Avicii. Švedske avtorje ima tudi večina velikih ameriških pop uspešnic, predvsem po zaslugi švedskih producentov, kot sta Denniz Pop in njegov učenec Max Martin, ki sta med drugim kriva za uspešnice Backstreet Boys, N'Sync, Britney Spears, Katy Perry in Taylor Swift. Leta 1999 je Švedska, sodeč po poročilu njihovega finančnega ministrstva, z avtorskimi pravicami na prebivalca zaslužila dvakrat toliko kot ZDA, še vedno pa velja za tretjo največjo izvoznico glasbe na svetu. Maja 2012 je bilo na primer na Billboardovi lestvici med desetimi najuspešnejšimi skladbami kar polovica takšnih, ki so jih napisali Švedi.
Teorij o švedski nadvladi v popu je več, od bioloških, ki razlog iščejo v skandinavskem mrazu in temi, do bolj verjetnih, ki razloge iščejo v poznavanju angleškega jezika in seveda v državnem financiranju glasbene vzgoje. Približno tretjina švedskih otrok namreč obiskuje glasbene šole, ki jih subvencionira država, medtem ko so glasbeni predmeti (v množini) pomemben del osnovnošolskih in srednješolskih programov. Država bogato subvencionira tako glasbenike in glasbenice kot koncertne dvorane in dogodke; čeprav pop in rock glasba prejmeta samo petino teh sredstev, je nekaj tamkajšnjih glasbenikov prodrlo prav zaradi sredstev države, na primer duet The Knife, ki je z državnim denarjem financiral svoj debitantski album in prvo ameriško turnejo.
Roxette sta po Abbi drugi najuspešnejši švedski izvozni glasbeni »artikel«, saj sta skupno prodala okoli 75 milijonov albumov in med uspešnicami imela samo eno manj od Abbe, ki je pristala na Billboardovi lestvici. Danes bi njun uspeh verjetno morali meriti z ogledi na youtubu, a morda je bolj kot številke zgovorno dejstvo, da boste, če v youtube vtipkate ime skupine, vede ali nevede poznali večino skladb.
