Za Slovenijo je pomembno, da evropski zeleni dogovor zagotavlja socialno pravičen prehod za prestrukturiranje in preobrazbo najbolj ranljivih sektorjev in regij. »Naše premogovniške regije so zagotovo tak primer,« je v izjavi, ki so jo posredovali z okoljskega ministrstva, zapisal Zajc.
Izrazil je tudi upanje, da bo na koncu potrjen tudi ogljični davek na izdelke umazane industrije izven EU, »saj se ne moremo sprenevedati, da skrbimo za naš planet, če hkrati omogočamo, da drugi opravljajo umazani posel za nas«.
Minister se sicer te dni mudi na podnebni konferenci ZN v Madridu (COP25). Tam je v torkovi nacionalni izjavi v okviru zasedanja COP25 poudaril, da bo implementacija zavez pariškega sporazuma terjala skupen napor vseh.
Slovenija sicer sodi v skupino šestih malih ambicioznih evropskih držav, ki si prizadeva za spodbujanje okoljskih vprašanj v mednarodnih odnosih. Minister je v nacionalni izjavi še dodal, da se je Slovenija letos pridružila trajnostni finančni iniciativi in je prvič doslej prispevala v zeleni podnebni sklad.
Nova Evropska komisija pod vodstvom Ursule von der Leyen je danes v Bruslju predstavila zeleni dogovor, s katerim naj bi Evropa do leta 2050 postala prva podnebno nevtralna celina. Ključen del projekta je sklad za pravičen prehod v brezogljično družbo. Danes so sicer predstavili le orise dogovora, podrobnosti bodo sledile prihodnje leto.
Tudi na slovenskem okoljskem ministrstvu se zavzemajo, da bi s podnebnim zakonom Slovenijo zavezali k ogljični nevtralnosti do sredine stoletja. Parlament bo o tem predvidoma odločal spomladi.
