Šestnajstletno dekle s Švedske je globalno gibanje začelo tako, da je namesto v šolske klopi s transparentom v roki sedlo pred parlament. Na njem je pisalo Skolstrejk för klimatet (Šolska stavka za podnebje). Od avgusta 2018, ko je Greta pred parlamentom sedela povsem sama, se je spremenilo kar nekaj reči. Dobro leto pozneje je globalno stavko za podnebje na ulicah podprlo kar štiri milijone ljudi. To je bila največja stavka, ki opozarja na podnebno krizo, doslej.
Greta se je v tem času srečala s papežem Frančiškom, se besedno spopadla s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom in na podnebni vrh ZN v New Yorku, da ne bi pustila ogljičnega odtisa in s tem obremenila okolja, odplula z jadrnico. Njena podoba se je znašla na stenskih poslikavah, nalepke z njenim imenom se držijo marsikaterega kolesa. »Podnebna stavka« je po izboru leksikografov pri slovarju Collins Dictionary postala beseda leta.
Obraz podnebnega gibanja
Nekateri Greti očitajo, da je le politična marioneta v rokah velikih igralcev, ki izkoriščajo mladostniško naivnost, kar sama odločno zanika. Mnogim, ki so se na družbenih omrežjih glasno pritoževali, zakaj najstnica ni raje v šoli, je zaprla usta, ko je s solzami v očeh povedala, da bi tam sicer raje bila, a ne more, ker so ji svetovni voditelji »s svojimi praznimi besedami ukradli otroštvo«.
Nekateri se niso ustavili zgolj pri tovrstnih očitkih – spravili so se še na njen videz, češ da je videti premlada za 16-letnico, tudi z opazkami na račun aspergerjevega sindroma, ki ga ima, niso skoparili. Ob naraščanju njene prepoznavnosti se je na instagramu plaz kritik na najstnico usul pod vsako fotografijo, na kateri je bilo mogoče zaslediti košček plastike.
A zanetila je iskro in ustvarila globalno spremembo odnosa do podnebja, kar ni uspelo niti vsesplošno priljubljenemu igralcu Leonardu DiCapriu, ki se ozaveščanju o pomenu okolju prijaznih praks posveča že leta. Da bi pritegnili pozornost svetovnih voditeljev in jih prepričali, naj podnebne spremembe vzamejo resno, se že dolgo trudijo predvsem znanstveniki. Letos pa je njihovo pozornost nekako uspelo zbuditi šestnajstletnici.
Jutri obstaja
Dejstvo je, da bodo podnebne spremembe, če rasti globalne temperature ne bomo zadržali pod 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko dobo, vse hujše. Znanstveniki svarijo, da bo zaradi tega suši izpostavljenih še 350 milijonov ljudi, do leta 2030 pa naj bi jih zaradi sprememb vremenskih vzorcev v ekstremni revščini živelo kar 120 milijonov.
Revija Time naziv osebnost leta podeljuje že od leta 1927, Greta pa je doslej najmlajša oseba, ki ga je prejela. Je opomnik, da ljudje, ki so na oblasti zdaj, teh funkcij ne bodo opravljali večno in da se mladi, ki jih bodo nasledili, zavedajo, da so jih odrasli pustili na cedilu, so poudarili v reviji. Zapisali so še, da je dekle v ključnem trenutku v svet poslalo preprosto resnico. »Ne moremo še naprej živeti, kot da jutri ne obstaja. Ker jutri obstaja,« poudarja šestnajstletna aktivistka.
