Francoski premier Edouard Philippe je v predstavitvi sporne reforme najprej obljubil univerzalnost enotnega pokojninskega sistema, ki naj bi nastal iz 42 različnih, kot je to leta 2017 v volilni kampanji obljubljal predsednik Emmanuel Macron. Zagotovil je 1000 evrov neto pokojnine za polno delovno dobo pri minimalni plači, ki trenutno znaša 1200 evrov neto. »Zlasti ženske bodo z univerzalnim sistemom dobile zelo veliko,« je še dejal premier. »Danes so pokojnine žensk skoraj za polovico nižje od pokojnin moških. Kdo lahko to sprejme? Nihče. Poskušali bomo pospešiti proces izenačevanja.«
Tudi zaradi zahtev ekonomista Thomasa Pikettyja namerava povečati prispevke bogatih v pokojninsko blagajno: »Univerzalni sistem temelji na nacionalni solidarnosti. Na neki način je nacionalna solidarnost. Do višine 120.000 evrov letnih prihodkov bodo vsi plačevali prispevke po isti stopnji, bogatejši pa po višji.«
»Prestopil je rdečo črto«
Odgovornost je še eno pomembno načelo reforme: »Odgovornost pomeni, da je treba upoštevati neizpodbitna ekonomska in geografska dejstva, kot so to storili naši sosedi. Leta 1950 so bili (v Franciji) na enega upokojenca štirje zaposleni, danes je razmerje 1,7. Sistem bomo morali graditi na bolj trdni osnovi.« Kot drugod v Evropi in svetu je edina rešitev dvig starostne meje ob upokojitvi. Philippe hoče v resnici dvigniti upokojitveno starost z 62 na 64 let, hkrati pa še naprej govori, da bo po reformi upokojitvena starost pri 62 letih, »kot je obljubil predsednik republike (med volilno kampanjo leta 2017)«.
Zaradi dejanskega dviga starosti ob upokojitvi ob upoštevanju bonusov in malusov bi se lahko stavka prihodnji teden nadaljevala z vso srditostjo, z nadaljnjo popolno ohromitvijo železniškega prometa. Slaba novica za Macrona je, da je vodja najpomembnejšega zmernega sindikata CFDT Laurent Berger, ki bi moral biti glavni zaveznik vlade in Macrona pri uveljavitvi reforme in še prej umiritvi stavke, izjavil, da je Philippe »prestopil rdečo črto«, in pozval k nadaljevanju stavke.
Zanj in za druge sindikalne voditelje je nesprejemljivo, da se reforma ne osredotoča samo na enoten, pregleden in pravičen sistem upokojevanja, ampak poskuša zmanjšati delež pokojnin v francoskem BDP (trenutno 14 odstotkov, medtem ko povprečje v državah OECD znaša 8 odstotkov). Radikalni levičar Jean-Luc Melenchon pa vidi bistvo reforme v upokojevanju pri 64 letih, »medtem ko bodo pokojnine direktorjev velikih podjetij ostale nespremenjene«. Posebno oster je bil vodja nekdanjega komunističnega sindikata CGT Philippe Martinez: »Vlada se dela norca iz ljudi! (…) Vsi bodo delali dlje, to je nesprejemljivo.« Železničarski sindikat CGT je zahteval zaostritev stavke. Tudi voditelj socialistov Olivier Faure je pozval k nadaljevanju stavke. Ker pa bodo v njej sodelovali tudi rumeni jopiči, med katerimi se pogosto najdejo skrajno desno usmerjeni, velja omeniti, da k stavki pozivajo tudi v Nacionalnem zboru Marine Le Pen.
Stavka se nadaljuje
Philippe s svojo razgrnitvijo reforme ni pomiril stavkajočih niti si ni pridobil zmernih sindikatov. Ni pa smel preveč popustiti, sicer bo Macron, zlasti na desnici, razočaral tiste, ki verjamejo, da lahko »spremeni« Francijo.
Stavka se bo torej nadaljevala vsaj še prihodnji teden oziroma dokler se vlada reformi ne odpove. Philippu ne pomaga, da je marsikje popustil. Tako se bodo univerzalnemu sistemu polno priključili rojeni po letu 2004, deloma pa rojeni po letu 1975. »Odločili smo se, da ne bomo ničesar spreminjali za tiste, ki jim manjka 17 let do upokojitve,« je dejal. Posebni sistemi upokojevanja, kot je upokojitev strojevodij pri 52 letih, bodo pri starejših generacijah v polni meri veljali še vse do leta 2037. Tranzicija pa se bo končala šele leta 2066. Med poklici je sicer še posebej poskušal zavarovati učitelje in medicinske sestre.
