Ruski predsednik Vladimir Putin je prepričan, da je odločitev Svetovne protidopinške agencije (Wada) o prepovedi udeležbe ruskih športnikov na olimpijskih igrah in nogometnem svetovnem prvenstvu v nasprotju z olimpijsko listino. Putin je napovedal, da se bo Rusija na odločitev Wade pritožila na mednarodno športno razsodišče Cas v Lozani. Prepričan je, da se odločitev Wade ne nanaša na ruski olimpijski komite v celoti, ampak zajema zgolj vprašanje neskladnosti položaja Ruske protidopinške agencije (Rusada). »Po mojem mnenju je glavna stvar in zdi se mi, da se vsi strinjajo s tem, da bi morala biti vsaka kazen – kar velja že od časov rimskega prava – individualna in temeljiti na tem, kar je storil posameznik. Kazen ne more biti kolektivna in vplivati na ljudi, ki nimajo nobene zveze z določenimi kršitvami,« je pojasnil Vladimir Putin.
Gabrovec: Kazen je bolj politična kot športna odločitev
Za Bogdana Gabrovca, ki je predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez od leta 2014, je bila Wadina odločitev sicer pričakovana, a ne tako drastična. »Gre za nepravično in nesorazmerno kazen do večine ruskih športnikov in športnic. Prav tako sem prepričan, da gre bolj za politično kot športno odločitev in da kazen ni posledica večinske volje. Tudi na srečanjih nacionalnih olimpijskih komitejev smo le neuradno razpravljali o teh zadevah, saj nimamo nobenih objektivnih možnosti, da bi lahko na kakršen koli način vplivali nanje in smo glede tega podobni 'združenju brezzobih tigrov'. Skoraj vsi smo pričakovali, da bo Rusijo doletela kazen, a ne tako udarna in nepravična. Upali smo, da bosta imela zdrav razum in prava športna poštenost večjo vlogo in težo, vendar smo se zmotili. Če bi se v takšni zgodbi znašla kakšna večja zahodna država, na primer Anglija, Nemčija, Francija ali katera druga, kazen zagotovo ne bi bila tako rigorozna,« pravi Bogdan Gabrovec.
Predsednik OKS je tudi prepričan, da kazen ni slučajno povezana z naslednjima velikima tekmovanjema na olimpijski ravni – poletnimi OI 2020 v Tokiu in zimskimi OI 2022 v Pekingu. »Wadina odločitev prinaša tudi veliko škodo na tekmovalnem področju. Vsi vemo, kaj po kakovosti pomenijo športniki in športnice iz Rusije v svetovnem merilu. Brez njih bo konkurenca na obojih igrah zelo okrnjena, kazen za Rusijo pa je nepoštena, ker se z njo omogoča nekaterim drugim športnikom in športnicam iz določenih držav, da dosežejo boljši rezultat ali celo kolajno, kar bi bilo ob sodelovanju Rusov in Rusinj precej težje,« meni Gabrovec. Strinja se tudi s trditvijo, da gre pri kazni za svojevrsten paradoks: na tekmovanjih bodo namreč lahko nastopili le tisti ruski športniki in športnice, ki bodo dokazali svojo dopinško nedolžnost, namesto da bi Wada ugotovila, kdo je »čist« in kdo je grešnik, ter potem ukrepala.
Hokejistom olimpijsko zlato pod nevtralno zastavo
Ruska hokejska reprezentanca je že na lanskih zimskih olimpijskih igrah v Pjongčangu nastopala pod nevtralno zastavo in osvojila naslov prvaka, potem ko je v velikem finalu premagala Nemčijo. Nekdanji predsednik Hokejske zveze Slovenije Ernest Aljančič z zanimanjem spremlja dogajanje okoli kazni ruskim športnikom, saj je v dolgoletni funkcionarski karieri spletel vezi s številnimi ruskimi funkcionarji. Aljančič meni, da je kazen prestroga. »Ne zdi se mi prav, da ruske reprezentance v ekipnih športnih ne smejo nastopati pod svojo zastavo, ki je eden največjih nacionalnih simbolov. Rusi so veliki patrioti in z velikim ponosom nastopajo za svojo državo. Zakaj mora biti celotno moštvo kaznovano za prekrške posameznikov? Če hokejista zasačijo zaradi dopinga, je dovolj stroga že individualna kazen,« meni Ernest Aljančič.
Našega sogovornika čudi mlačen odziv ruskega ministrstva za šport in ruskega olimpijskega komiteja. »Rusija ne zanika vpletenosti v kršenje protidopinških pravil, a nikdar ne bodo povedali, kdo vse stoji za tem organiziranim dejanjem. Ni dvoma, da je šlo za načrtno prevaro, v kateri je sodelovala predvsem ruska protidopinška organizacija. Visoka kazen kaže tudi na moč Svetovne protidopniške agencije, ki je postala zelo vpliven igralec v svetovnem športu,« je dodal Aljančič. Ruski hokejisti bodo na svetovnih prvenstvih pod okriljem Mednarodne hokejske zveze lahko nastopali pod svojo zastavo, drugače pa bo na olimpijskih igrah 2022 v Pekingu.
Brez samozavesti in dostojanstva
Trener Urban Planinšek je bil kar osem sezon vodja ruske alpske smučarske reprezentance. Vse do pred dveh let, ko je najprej za eno leto prestopil k Švicarjem, v tej sezoni pa nosi dres ameriške reprezentance. »To, kar se dogaja ruskim športnikom, je zame nedopustljivo! Da ne rečem kakšne grše besede. Vsak športnik, ki se uvrsti na olimpijske igre, je vrhunski. Uspehe dosega s svojim egom. Tisti, ki sploh dobijo pravico nastopanja na olimpijskih igrah, pa ne zastopajo svoje države. Dobijo neke nevtralne obleke z oznako OAR (olimpijski atlet iz Rusije – op. p.), ki jim vzamejo vso samozavest. Namesto da bi se ukvarjali s svojimi nastopi, so na vsakem koraku deležni pogledov in kazanja s prstom, da prihajajo iz države, kjer se na vsakem koraku dopingirajo. Športnik ostane brez samozavesti in dostojanstva,« je oster Urban Planinšek.
»V zgodbi o prepovedi nastopa ruskim športnikom na olimpijskih igrah se dogajajo zakulisne igrice, pri katerih glavne vloge ne igrajo športniki. Alpski smučarji so imeli dopinške kontrole vsak dan. Aleksander Horošilov je bil že tako ves čas paranoičen, da ne bi slučajno zaužil kakšne prepovedane substance. Za primerjavo vam lahko povem, da mi je francoski alpski smučar dejal, da je imel v olimpijskem letu tri dopinške kontrole, kolikor jih mora opraviti vsak športnik, če želi nastopiti na olimpijskih igrah,« pojasnjuje Planinšek. Dodaja, da je imela ruska smučarska organizacija pogodbe z zunanjimi laboratoriji, akreditiranimi za odvzem dopinških vzorcev: »Zgodilo se je, da so Horošilova v istem dnevu testirali tako predstavniki Wade kot avstrijske protidopinške agencije.«
Mrtvo ozračje
Sama Furlana, kondicijskega trenerja moške ruske alpske smučarske reprezentance za slalom in veleslalom, smo včeraj dobili v Münchnu, kamor se je vrnil iz Denverja, kjer so minuli konec tedna potekale tekme svetovnega pokala. »Za zadnje novice smo izvedeli v Koloradu. Ozračje je bilo mrtvo, nekako pričakovano. Takšne zadeve se ne dogajajo prvič, saj je bilo napeto že pred olimpijskimi igrami v Južni Koreji. Najraje bi videli, da bi šlo vse skupaj mimo njih in da bi se lahko posvečali svojim karieram. Športniki ne morejo storiti ničesar, da bi lahko vplivali na odločitve raznoraznih vplivnežev,« opisuje Samo Furlan. »Žal mi je, ker gre za športnike od glave do peta, ki svoje življenje v celoti posvečajo alpskemu smučanju. Naj poudarim, da z dopinškega stališča alpsko smučanje ni rizičen šport, ampak je kompleksen. Žal mi je generacij športnikov, ki dosegajo vrhunec kariere ob očitno nepravem času, pa čeprav nimajo z dopingom nobene povezave,« zaključuje Furlan.
V skokih dva primera dopinga
Matjaž Triplat je bil glavni trener ženske reprezentance Rusije v smučarskih skokih med letoma 2014 in 2018, torej je na lastni koži občutil kazen Mednarodnega olimpijskega komiteja (Mok). Decembra 2017 je Mok Rusiji prepovedal nastop na zimskih olimpijskih igrah v Pjongčangu 2018 v Južni Koreji. »Tedaj je bila dilema, ali bomo sploh lahko nastopili. Za dekleta je bila negotovost stresna. Odzvale so se jezo in ogorčenjem. Veliko je bilo ženskih emocij, saj so se pripravljale na nastop, nato pa je nekdo rekel, da ne bo možen. Na koncu so našli kompromis z nastopom pod olimpijsko zastavo, a to ni bila prava stvar. Vsaka si je želela nastopiti pod zastavo domovine Rusije,« se dogodkov izpred dveh let spominja Matjaž Triplat. Kot tujec v ruski reprezentanci je še najlažje brzdal čustva in bil med vsemi najmanj živčen, ker je pričakoval, da bodo lahko nastopili športniki, ki niso kršili dopinških pravil. Pravi, da je imela ruska reprezentanca tedaj veliko več dopinških kontrol kot slovenska in ob vseh možnih urah.
»Neetično je, da vse zapakiraš v isto škatlo. Med njimi je ogromno čistih športnikov, o katerih pa se ne govori. Če so bila kršena pravila, naj odgovarjajo vodje laboratorijev in športniki, ki so prekršili pravila,« dodaja Triplat. V zgodovini smučarskih skokov sta bila dva primera dopinga. Rus Dimitrij Vasiljev, ki tekmuje še danes pri 39 letih, je leta 2001 med novoletno turnejo padel na doping kontroli, ker je uporablja diuretik za hujšanje, in bil kaznovan z dveletno prepovedjo nastopanja. Norvežan Lars Bystol, olimpijski prvak iz Torina 2006 na srednji skakalnici, je bil januarja 2009 kaznovan s štirimesečno prepovedjo nastopanja zaradi uporabe konoplje (THC) in je nato septembra 2009 končal športno kariero.
