Po do sedaj edini verziji dogodka naj bi do odkritja prišlo potem, ko je Predrag Koluvija, glavni osumljenec oziroma lastnik plantaže, na cesti prehitel vozilo, v katerem so bili policijski funkcionarji na službeni poti. Pri tem je uporabil policijsko svetlobno signalizacijo, s katero je imel opremljen avto. Policisti so se vznemirili, človeka ustavili in ga preverili. Najprej se je izkazalo, da premore ponarejeno policijsko izkaznico, naknadno pa so ugotovili, da ima tudi zalogo kanabisa. V Srbiji osebam, ki posedujejo kanabis, še vedno grozi tri leta zapora. Jaka Bitenc iz Slovenskega konopljinega socialnega kluba, poznavalec tudi srbskih razmer, pravi: »V Srbiji velja, da trg s konopljo obvladuje policija. To vem že nekaj let. Tudi v Srbiji se da kupiti marihuano, vendar pa gram stane 10 evrov, pri čemer gre za robo iz Albanije, tako da se zdi ljudem iz Srbije, ko pridejo v Slovenijo, osem do deset evrov za gram razmeroma poceni. Poleg tega je režim v Srbiji skrajno strog. Ko sem imel leta 2015 v centru Beograda predavanje, na katerem sem dajal ljudem v pokušnjo olje, so mi prisotni povedali, da bi v primeru, če bi za to izvedeli policisti, pristal v zaporu. Represija glede marihuane je tam podobna, kot je bila, ko smo bili Slovenci pod Jugoslavijo.« Bitenc meni, da je osnovna težnja podobna trendom pri nas. Zadržati konopljo v območju črnega trga, ker je tako najlažje obvladovati položaj. Po drugi strani so v poslu že zdavnaj tudi največja podjetja. Scotts Miracle-Gro Co oziroma Monsanto je že pred petimi leti kupil Gavito, nizozemsko podjetje, ki izdeluje najboljše luči za notranjo pridelavo marihuane, za kar so odšteli 135 milijonov dolarjev. Tako da največje količine marihuane pridelajo v Nemčiji pod okriljem elitnih podjetij, ki so povezana z državo.
Podobne pridelave sumijo tudi lastnika Jovanjice, kot se imenuje kmetijsko podjetje v Vojvodini. Podjetje je začelo delovati leta 2013 in je prejelo državno podporo, obiskali so ga minister, kmetijski funkcionarji in TV-ekipe, blagoslovil ga je lokalni pop. Projekt podjetja Jovanjica, ki je dolgo veljalo za pomembnega pridelovalca zelenjave za blagovne centre (ima 22 velikih rastlinjakov), so hvalili, o Koluviji so kot o uspešnem kmetijskem podjetniku poročali tudi nekateri naši mediji. Vendar pa je Jovanjica pridelovala tudi industrijsko konopljo, ki naj bi jo pogodbeno izvozili v Makedonijo in Slovenijo. Za to je imelo podjetje vsa dovoljenja. Nasploh je pridelovanje industrijske konoplje v Srbiji v porastu. Vse več zasebnikov jo sadi na površinah, velikih tudi 50 hektarjev.
Afera sega vse do predsednika države Aleksandra Vučića
A Srbi v teh dneh ugotavljajo, da ni nikogar, ki bi kontroliral vsebnost THC v rastlinah, po vsebnosti te snovi pa se industrijska od neindustrijske konoplje bistveno razlikuje. Zaradi manjše vsebnosti THC je industrijska konoplja legalna. Nadzora ni niti na poljih, menda niti ob izhodu iz države (na carini) ne. Zato se sklepa, da so v Jovanjici izkoristili pomanjkanje nadzora in pod krinko pridelovanja industrijske konoplje oziroma zelenjave pridelovali psihoaktivno konopljo. Takšno, ki »zadane«. Vprašanje je samo, ali so takšno vzgajali tudi, ko jih je obiskal srbski kmetijski minister, ki je ob tisti priložnosti, oblečen v moder delovni kombinezon, dal intervju z vzpenjajočo se konopljo v ozadju.
A sklepa se tudi dlje. Primer je segel vse do Aleksandra Vučića, predsednika Srbije. Afero je zanetila informacija, da bi naj Koluvija ob prijetju poklical Andreja Vučića, brata srbskega predsednika, ki naj bi po tej različici zgodbe dejansko stal za posli. Koluvija je iz zapora to zanikal, prav tako je kakršne koli klice zanikal srbski notranji minister, predsednik Vučić pa je malodane sam proti sebi in svojemu bratu podal ovadbo oziroma se sam ponudil v preiskavo. Češ naj se zadeva razčisti. Vendar pa je afera spomnila na podoben dogodek z začetka leta 2018, ko je v Gakovu pri Somborju v podobnem bivšem socialističnem kmetijskem kombinatu, ki so ga kasneje privatizirali, policija zaplenila 1000 rastlin kanabisa. V primeru Gakova pa so povezave lastnikov z vladajočo strukturo oziroma z Vučićevo Srbsko napredno stranko bolj očitne. Med solastniki kombinata (potem ko so pretepli kmete, ki so do pred kratkim lahko najemali zemljišča, po zadnji privatizaciji pa jih ne morejo več) so namreč vidni člani predsednikove stranke, zaradi česar se lahko nadejamo nadaljevanja afere v tej smeri.
Ne glede na to, ali je šlo za izigravanje sistema zgolj lastnika ali pa se bodo obtožbe o vpletenosti srbske politike v pridelovanje marihuane izkazale za resnične, ni dvoma, da je panoga v razmahu in da rastoča priljubljenosti marihuane (sploh olja za medicinske namene) vse bolj zanima vse več ljudi. Oziroma da zgodba potrjuje pričakovanja, da bo posel na koncu pristal v rokah velikih podjetij oziroma najmočnejših poslovno-političnih skupin. Za to se zdi Srbija pravzaprav idealna.
