Scholz je v ponedeljek kolegom poslal "končni predlog", ki se nanaša na trgovanje z delnicami podjetij, vrednih več kot milijardo evrov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Davek bi bil 0,2-odstoten.
Po oceni nemškega ministra model dopušča dovolj manevrskega prostora za nacionalne vlade. "Nekatere države bodo gotovo želele več, kar jim ostaja omogočeno," je dejal po navedbah nemške tiskovne agencije dpa.
V času krize je bil davek predviden v celotni EU
Uvedba davka na finančne transakcije je bila na vrhuncu finančne krize predvidena v celotni EU. Članicam takrat ni uspelo doseči zahtevanega soglasja, zato so se zanj odločile le voljne države v okviru mehanizma okrepljenega sodelovanja. Ob Nemčiji in Sloveniji so v skupini še Francija, Belgija, Italija, Španija, Portugalska, Grčija, Avstrija in Slovaška.
A so tudi v tej ožji skupini pogovori tekli zelo počasi. Zdelo se je celo, da so zastali. "Sedaj lahko prvič po letu 2011 dosežemo dogovor v skladu z mehanizmom okrepljenega sodelovanja," je v pismu kolegom zapisal Scholz.
Predlog Berlina predvideva, da bi bile davka oproščene transakcije z obveznicami in izvedenimi finančnimi instrumenti. Pri delnicah bi veljale določene izjeme, denimo pri prvi javni ponudbi delnic in pri trgovanju, ki ga opravijo pokojninski skladi.
Avstrijsko finančno ministrstvo je že izrazilo kritiko, ker je Scholzev predlog osredotočen le na "minimalni" nabor transakcij. Tudi v Nemčiji je bilo že moč zaznati nekaj kritike, med drugim da gre za "napad na male nemške vlagatelje", kot se je izrazil poslanec krščanskih demokratov Christoph Ploss.
Nemčija je preračunala, da bi tak davek prinesel okoli 1,5 milijarde evrov prihodkov letno. Večino te vsote bi Berlin namenil za zvišanje minimalnih pokojnin.
