Družba Iskratel je septembra vložila odškodninsko tožbo zoper Družbo za avtoceste (Dars) v višini 17,7 milijona evrov. Pred tremi leti so se na Darsovem razpisu skupaj s Skytollom potegovali za pridobitev posla za vzpostavitev elektronskega sistema cestninjenja, danes znanega pod imenom DarsGo. S ponudbo v vrednosti 110 milijonov evrov so bili drugi najcenejši ponudnik na razpisu, posel pa je za 99,9 milijona evrov dobil Darsov hišni gradbinec Q-free Traffic design v konzorciju s Telekomom. Toda tri leta kasneje je posel, ki sta ga ponudnika izvedla, bistveno drugačen od tistega, za katerega so se potegovali na razpisu in kasneje zanj podpisali pogodbo, so prepričani v Iskratelu. Dars je namreč z izbranima ponudnikoma sklenil že deset aneksov. »Najmanj polovica jih je bila sklenjena nedopustno, saj bistveno posegajo v razpisne pogoje,« je prepričan generalni direktor Iskratela Željko Puljić. Hkrati razmišljajo tudi o tem, ali bodo kazensko ovadili svetovalca uprave Darsa Bojana Banfija, ki je bil zadolžen za razpis.
Spremenjeni ključni elementi razpisa in pogodbe
»Če bi Iskratel pri pripravi ponudbe upošteval posel, ki se zdaj izvaja, bi lahko oddal bistveno cenejšo ponudbo,« je ocenil Puljić. Z aneksi so bili spremenjeni zahtevane tehnične specifikacije, predmet pogodbe in rok dobave, ponudba je bila dopolnjena s storitvami, ki jih je Dars zahteval že v razpisu, vse to v korist Telekoma in Q-free,« je opisal Puljić. Te spremembe potrjujejo, da Telekom in Q-free nista bila sposobna izvesti posla v skladu z razpisnimi zahtevami in da je bila njuna ponudba pomanjkljiva, je prepričan. »Naše ugotovitve ne kažejo le na nedopustno, nezakonito spremembo pogodbe, temveč dokazujejo, da je naročnik ves čas postopka favoriziral izbranega ponudnika in omejeval konkurenco,« dodaja Puljić. Iskratel – če bi dobil posel – aneksov z Darsom ne bi sklepal, zatrjuje. Ponudili so namreč sistem na podlagi satelitske tehnologije, ki zahteva sedemkrat manj gradbenih del.
Po podatkih Darsa se je osnovna pogodbena cena za vzpostavitev sistema DarsGo z aneksi podražila za 3,5 milijona evrov (3,87 odstotka), na 94.069.601 evro (samo vzpostavitev, brez vzdrževanja in DDV), kar je še vedno ceneje od ponudbene cene Iskratela. Toda izbrani konzorcij bi moral sistem vzpostaviti v letu dni, vzpostavil pa ga je s polletno zamudo in se z aneksom izognil pogodbeni kazni. Prav rok vzpostavitve sistema pa je bil eden od kriterijev, na podlagi katerih je Dars točkoval prispele ponudbe, zato v Iskratelu menijo, da so bila s tem aneksom spremenjena ključna merila za oddajo javnega naročila.
Spreminjanje ključnih meril?
»Spreminjanje razpisnih meril po roku ni dopustno,« je jasen Domen Neffat, pravni strokovnjak za javna naročila in zastopnik družbe Iskratel. »Zaradi kršitev pravil javnega naročanja je Iskratel izgubil posel, zato je upravičen do povrnitve poslovne škode,« je dodal. V ocenjenem odškodninskem zahtevku v višini 17,74 milijona evrov so všteti stroški, ki jih je imel Iskratel s pripravo ponudbe, ocena izgube dobička in ocena škode zaradi izgube poslov.
Odškodninska tožba je še edino preostalo pravno sredstvo, ki ga ima na voljo Iskratel, ki je sicer že med razpisom vložil zahtevek za revizijo, a je državna revizijska komisija vseh njegovih 27 očitkov zavrnila.
Na Darsu medtem vztrajajo, da niso spremenili ničesar, česar ne bi že prej predvideli. Pogodba s konzorcijem Telekom in Q-free namreč velja deset let. Zaradi tako dolgega obdobja so na Darsu že med razpisom predvideli, da bo pogodbo kasneje treba spreminjati. Zato so v njej predvideli razloge za anekse in postopek. To dopuščajo predpisi s področja javnega naročanja, poudarjajo.
Zakaj aneksi?
»Aneksi so bili potrebni, ker se med razpisom še ni vedelo, kakšno tehnologijo cestninjenja – mikrovalovno ali satelitsko – bodo ponudili ponudniki. Z aneksi smo uredili tehnične podrobnosti, kar je bilo mogoče šele po sklenitvi pogodbe. Od objave razpisa se je odprl še nov odsek avtoceste Draženci–Gruškovje, ki ga je bilo treba vključiti v sistem DarsGo, v času veljavnosti pogodbe so se spremenili predpisi, kar je povzročilo podaljšanje rokov. Vse to je bilo urejeno z aneksom,« so pojasnili na Darsu.
Očitke Iskratela zavračajo in vztrajajo, da so ravnali zakonito. Prepričani so, da želi Iskratel zgolj pritiskati na Dars. »Iskratelu v zvezi z uvedbo elektronskega cestninjenja ni mogla nastati nobena oblika pravno priznane škode, za katero bi bil lahko odgovoren Dars. Takšne škode, kot jo Iskratel uveljavlja, po slovenskih predpisih ni mogoče uveljavljati,« so prepričani. V družbah Q-free in Telekom očitkov niso želeli komentirati.
