V okviru tako imenovanega normandijskega formata so voditelji Ukrajine, Rusije, Nemčije in Francije zadnjič staknili glave v Berlinu oktobra 2016, tedaj še s Petrom Porošenkom in Francoisom Hollandom. Sedanji francoski predsednik Emmanuel Macron si ob izjemnih težavah doma prizadeva zagotoviti opazen zunanjepolitični dosežek, poleti denimo že s poskusom mediacije med ZDA in Iranom, danes pa mu je po trimesečnih prizadevanjih uspelo za isto mizo poleg nemške kanclerke Merklove in ruskega kolega Vladimirja Putina pripeljati tudi maja izvoljenega ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega.
Macron si je uvod v štiristransko srečanje zamislil z dvostranskimi pogovori z udeleženci, nato pa sta se mu ob Merklovi Putin in Zelenski pridružila brez stiska rok pred kamerami, le z bežnim pogledom drug proti drugemu in povsem resnih obrazov. Ukrajinski voditelj, ki je v pravo predsedniško palačo vstopil iz vloge predsednika v humoristični nanizanki, je prišel v Pariz z glasno popotnico več deset tisoč ukrajinskih protestnikov, zbranih v nedeljo v Kijevu z eno samo zahtevo, da ne sprejme nobenega kompromisa z Moskvo. Bivši ukrajinski predsednik Porošenko je v imenu protestnikov dejal, da so se pred predsedniško palačo zbrali zato, da se bo njihov glas slišal tudi v francoski prestolnici z enotnim vzklikom, »da ne bo nobene koncesije Putinu, dokler ne bo svoboden zadnji drobec ukrajinske zemlje«. Nekaj sto jih je tam vztrajalo tudi danes , čakajoč na novice iz Pariza, po katerih se bodo, kot so zagotavljali, odločali o svojih nadaljnjih korakih.
Zelenski pod pritiskom
Zelenski je namreč že večkrat dal vedeti, da si želi trajno premirje v Donbasu, ki je rokah proruskih separatistov, izmenjavo vojnih ujetnikov in konkretno časovnico razorožitve in umika vseh ilegalnih oboroženih skupin na tem območju. Že septembra sprejet dogovor z Rusijo in pogajalci iz vrst separatistov o umiku vseh vojaških sil iz treh mest v Donbasu ter obljubo o posebnem položaju ukrajinskega vzhoda in organizaciji lokalnih volitev pa so mnogi v preostalem delu države sprejeli kot njegovo kapitulacijo, zaradi česar mu opazno pada podpora po za mnoge presenetljivi gladki izvolitvi.
Zelenski in Putin sta se danes po skupnih pogovorih z Macronom in Merklovo sešla še na štiri oči. Na dnevnem redu po navedbah sodelavcev vseh udeležencev ni bilo vprašanja Krima, ki ga je Rusija priključila po mednarodno nepriznanem referendumu o odcepitvi od Ukrajine, prav tako pa ni bilo informacij, da bi se dotaknila spora glede plačila dobavljenega ruskega plina pred šestimi leti. Gre za posojilo zanj v višini treh milijard dolarjev, ki ga je Moskva odobrila tedanjemu proruskemu ukrajinskemu predsedniku Janukoviču. Kijev zdaj skuša prek britanskega sodišča zavrniti poplačilo, saj naj bi bilo posojilo del »nezakonitega gospodarskega in političnega pritiska na Ukrajino« med njenim obračanjem k Evropski uniji. de